Janež

Janež me spominja na sladkast okus čaja za dojenje ter vonj in okus otroškega čaja. Janež ima sladkast okus, malo spominja na mentol. Je enoletna rastlina, ki jo pogosto najdemo po vrtovih. Zraste do višine okoli 50 cm. Listi so peresasti – podobni listom peteršilja, cvetovi so beli kobulasti. Zgleda podobno kot vsi ti belo cvetoči pleveli, ki raste po travnikih. Janež izvira iz Egipta, danes ga gojijo po celi Evropi, največ v Sredozemlju. Da bi ga ločili, ga imenujmo vrtni janež.

janež

Zadnje obdobje je pri nas modern zvezdasti janež. Le ta raste v Aziji in je nepogrešljiva začimba v različnih azijskih jedeh ter pomembna zdravilna rastlina v tradicionalni kitajski medicini. Zanimiv je tudi za botanike in tudi zame je bilo zanimivo, ko sem prebrala, da je evolucijsko ena najstarejših rastlin na svetu. Zvezdasti janež se je uveljavil na zahodnem tržišču zato, ker ima močan vonj. Pri otrocih pa se lahko pojavijo nezaželeni (bruhanje, krči).Zato se čaja iz zvezdastega janeža ne daje otrokom!

Da bo zmeda še večja, se je ime janež prijelo še za tretjo rastlino, in sicer koromač, pri katerem uporabljamo bodisi gomolje bodisi semena kot začimbo. Ne vem zakaj bi koromač poimenovali janež, ampak sem večkrat zasledila ime sladki janež in da boste vedeli, to je koromač. Tudi v tem primeru gre za sicer sorodni, vendar različni rastlini. Edina skupna reč, ki jo imajo zgoraj opisani janeži, poleg imena seveda, je snov anetol, ki ima pomirjevalne učinke in deluje razkuževalno.

Vzgoja

Zmeda pa takšna. Pri prebiranju različnih člankov o janežu sem opazila, da vsi ljudje vse vedo. Nekje piše, da ne prenaša presajanja, drugje ga vzgojijo iz sadik. Potem eni nabirajo in uporabljajo vse njegove dele, vključno s koreninami, drugi pa samo semena. Na splošno pa so pomešali predvsem vrtni janež in sladki janež z njegovimi latinskimi imeni vkup. Zakaj ni janež – janež in koromač – koromač.

Kaj č`mo, smo pač ljudje. Veste, pri nas je zelje, zelje in bržote so ohrovt. Pa spet ne glavnati ohrovt, ampak tiste sorte ohrovta, ki ga več pojejo kure kot ljudje. Pri sosedih 30 km stran pa zelju rečejo bržote. Kar hočem povedati je, da je potrebno biti pazljiv in se najprej dobro prepričati  če govorimo o isti stvari.

Janeža jaz ne bi imela, če mi ena od gospodičen, s katerimi sem izmenjavala semena, ne bi poslal njegovih semen. Pa sem ga posejala. Pravzaprav pa sedaj ne vem ali je bil janež ali koromač. Karkoli že, rastlo ni. Kje je tistih 50 cm, mogoče 20 cm je pa zrasel v višino.  Nekaj malega je cvetelo, semen nisem pobrala. To je bilo prvo leto. Drugo leto sem ga ponovno posejala. Ponovno ni bilo dobička z njim. Zdaj semen ni bilo več in sem jih šla kupit in sicer janež in koromač. Pa da vidimo razliko še v živo.

Ker ne prenaša presajanja sem ga najprej posejala v kartonske tulce od toaletnega papirja. Po dve do tri semenca v vsak tulec. Tako ga praktično nisem presadila, ampak sem samo tulce posadila v zemljo.  Janež uspeva na sončnem do delno senčnem področju.

No tokrat sem pridelala oboje. In kakšna je razlika? Janež mi je zrasel višji, takole na blizu ima tudi drugačno listje, semena so bolj velika. Najbolj opazna razlika pa je, če pogledate rastlini tik nad zemljo. Koromač ima odebeljeno steblo. Še nekaj je, janež se mi zasaja sem in tudi rase naslednje leto iz odrezanih stebel, koromač je po enem letu zaključil kariero.

Pobiranje in shranjevanje

Od janeža pobiram samo semena. Ko so bila semena rjavkasta, sem kobule odrezala  in jih postavimo na papirnate brisače. Cvetna stebla s semeni sem posušila na senčnem in zračnem prostoru, približno en teden. Nato sem semena posmukala, kot semena peteršilja. Semena sem shranila  v dobro zaprt kozarec. Tudi če ne pobiramo semen, je odcvetele cvetove priporočljivo porezati, preden seme popade na gredico, saj bomo imeli sicer naslednje leto polno gredico janeža.

Uporaba

Vrtni janež je skoraj nepogrešljiv v nekaterih čajih, ampak meni ni prav preveč všeč. Vrtni janež in komarček (kar pa je mimogrede drugo ime za koromač) sta znana v kombinaciji s kumino in kamilico. Pomirjata črevesne krče in odpravljata napihnjenost. Od nekdaj se daje janež v čaj ali mešanico čajev otrokom pri prebavnih motnjah in črevesnih krčih, čeprav danes Evropska agencija za zdravila uporabe pri majhnih otrocih ne priporoča. Žal na razpolago nimamo drugega, bolj varnega in bolj učinkovitega zdravila proti napenjanju. Janež je v čaju odličen v zimskih časih, ko nastopijo prehlad, gripa, bronhitis, vnetje sapnika, saj razkužuje dihala in pomaga pri izkašljevanju. V ljudskem zdravilstvu je janež cenjen tudi kot galaktagog – doječim materam pospešuje nastajanje in izločanje mleka.

Janež je najprej začimbna rastlina, potem še zdravilna. Rastlina se v prehranske namene uporablja kot začimba ter za izboljšanje okusa v sladicah. Kot sladka začimba se dobro ujema z vaniljo, ingverjem, klinčki in kardamomom. Janež je nepogrešljiv dišavni dodatek v drobnih pecivih.

Za vrtičkarje

Sem našla ta recept za naravno škropivo proti rdečemu pajku oz. pršici in volnatim ušem: V vročo vodo natrosimo mešanico, ki vsebuje enak deleže koriandrovih listov in janeževih semen. Ko se pripravek ohladi, poškropimo po napadenih rastlinah. Ob močnem napadu škropljenje ponovimo z novim svežim pripravkom. In pa še kot zanimivost: . Njegov vonj pa posebej privlači tudi pse, zato je večkrat dodatek tudi v pasji hrani. Če to drži pa ne vem, ker nimam psa.

Tukaj lahko napišete vaš komentar.

%d bloggers like this: