Večna čebula rečemo pri nas. Zanjo se uporabljajo še druga imena, kot so šopasta čebula, zimska čebula, zimski luk ali stoletni luk. To je sicer bolj zelenjava kot zelišče, vendar k meni je prišla v okviru programa zeliščni vrt. Posejala sem jo, ker ima lep cvet in je trajnica. Prvo leto je iz posejanih semen zraslo le par stebelc. Nekaj sem jih presadila na drugo lokacijo, nekaj sem jih pustila na mestu sejanja. Te druge so vse propadle, verjetno zaradi suše. Na zalivam namreč. Večina rastlin preživi, nekaj pa jih vseeno usahne. Od tistih drugih presajenih je ena preživele. Naslednje leto  bi morala cveteti, vendar je nastal problem.

V bližino sem posadila korziško šalotko, za seme. To ti je šalotka, bolj debela od vsake čebule. Pa pustimo to sedaj, to je že druga zgodba. V glavnem, to že vem, da se čebule med sabo zelo rade oprašijo in potem nastane nekaj ne planiranega. Tako, da stoletni čebuli nisem smela pustiti cveteti. Tako ali tako, to kar je raslo ni bilo kaj prida. Posejala sem nove, tokrat v cvetlični lonček. Tole staro sem pa presadila nazaj na prvotno lokacijo.

Vzgoja

Spomladi sem že marca posejala seme v lončke. Lončke sem postavila na balkon, na sončno in toplo mesto v zavetju. Mlade rastline sem maja presadila na prosto. Pazila sem, da sem jim pustila dovolj prostora in potem sem samo opazovala, kako rastlina rase. Prvo leto je nisem pobirala, z izjemo nekaj listov, ki sem jih posušila.

Če želimo mlade čebulice pomladi, potem jo sejemo na prosto avgusta in septembra. Rastline prezimijo in čim zimsko sonce malo pogreje mrzla tla, poženejo šopi temno zelenih votlih listov.

Poleti je stoletna čebula zacvetela in kmalu so se  na cvetnem steblu oblikovale majhne čebulice. Potem me nekaj čas ni bilo, ampak ko sem ponovno prišla do te čebule, so bila stebla upognjene in že so iz čebulic poganjale nove rastline. Te mlade rastline so prezimile in spomladi sem imela spet mlado čebulo.

Ta čebula v zeliščnem vrtu ni namenjena  hrani, ampak s časom jo je bilo preveč in sem jo začela presajati na vrt. Najtežje je bilo priti do prvih rastlin, sedaj pa gre.  Edina težava da je na vrtu ne smem pustiti cveteti . To pa zato, ker  tam vsako leto vzgajam semena čebule. Enkrat ene sorte, drugo leto druge. Tudi zato je pristala med zelišči. Ravnokar pa sem se spomnila, da lahko to stoletno čebulo posadim še na novem vrtu, ki ga imam zdaj na tretji lokaciji. Super ideja.

Uporaba

Stoletna čebula je še vedno čebula, tudi če ni čebula. Ste razumeli?  Ni probleme, saj še jaz nisem. Danes stoletno čebulo le redko vidim na vrtovih. Nekdaj je bila tam pogost  gost.  Je odlična izbira za ljubitelje mlade čebulice. Njena značilnost je namreč v tem, da se v zemlji ne odebeli, čebulica pa nima suhih zunanjih listov, zato jo lahko ves čas uporabljamo kot mlado čebulo. Ima tudi veliko sočnih zelenih votlih listov, ki so odličen vir mineralov in vitaminov.

Včasih, ko na trgovskih policah še ni bilo raznovrstne zelenjave v hladnejših mesecih, je bila mlada čebula zelo cenjena. Je ena izmed prvih zelenjadnic, ki jih pobiramo na naših vrtičkih. Je odlično živilo, in če jo imamo radi, jo lahko pobiramo vse leto.

Za vrtičkarje

Stoletna čebula ima iste zahteve in lastnosti kot čebula, ki jo vsi poznamo. Zaradi čebulne muhe jo sadimo v mešane posevke. Dobri sosedi so: korenje, z radič, krompirjem, kolerabica, bučke in jagode. V zeliščnem vrtu imam v bližini janež. Pašejo pa tudi h kopru. Z stročnicami in kapusnicami se ne razume najbolje.  Tudi k sorodnikom kot so: por, drobnjak in česen je ni dobro postavljati.

Prezimne sorte lahko pustimo na stalni gredici, saj se čebula sama obnavlja. Kot pa že rečeno, bo kar težko najti pravo mesto. Rezen če jo boste gojili kot enoletnico. Za ta namen, kot mlado čebulo pa lahko posejete tudi srebrnjak.