Človeško telo od pradavnine do današnjih dni je knjiga o tem, kako svet, ki ga spreminjamo in soustvarjamo, spreminja naša telesa ter vpliva na to, kako se v tem novem okolju na novo izražajo naše prvotne genske zasnove. Cregan-Reid trdi, da je sedanje družbeno človekovo telo, torej telo znotraj razvoja človekove civilizacije, že četrta ali celo peta različica prvotne verzije Homo sapiensa. Od kmetijskega načina se je telo spreminjalo še naprej, v zadnjem tisočletju se je prilagodilo meščanskemu načinu bivanja, sledil je industrijski način bivanja, ki se je začel pred približno četrt tisočletja, potem pa se še nadalje prilagaja postindustrijskemu načinu življenja, ki smo mu priča v 21. stoletju. Vsaka od teh premen je človekovo telo postavila pred nove izzive, ga obremenila ter tudi poškodovala.
Kako vpliva sedeči način življenja na naše telo, na zdravje. Pretežni del knjige je namenjen prav temu. Med drugim, kakšna škoda je bila narejena, ko se je od otrok zahtevalo ure sedenje pri miru in kakšna škoda se še dela. Pa ne samo telesom, tudi možganom. Ker naše telo ni narejeno za sedenje, so posledice boleči hrbti, povečana telesna teža, bolečine v udih, povišan sladkor…. Stabilnost telesnega jedra zaradi sedenje slabi. Kaj pa naša stopala. Narejena so za hojo. Že čevlji nam delajo škodo. Ker pa še hodimo malo, se spreminjajo tudi stopala. Bipedalnost nam daje možnost uporabe rok in s tem razvoja.
»Skoraj vse, kot smo kot vrsta dosegli ali naredili, smo naredili s svojimi rokami. Naučile so na vsega , od tega kako pobrati palico do tega kako popraviti zunanje dele na vesoljski postaji. Roke so preobrazile telesnost v resničnost, biologijo v družbo, kamne v orodja in čas v zgodovino.«
Zakaj toliko alergij, tudi zato, ker smo postali preveč čisti. Pojej nekaj zemlje, pravi avtor.
Zanimivo je poglavje o hrani v povezavi z povečevanjem CO2 v zraku. Naša hrana je postala bolj kalorična pa manj hranljiva.
»Ogljikov dioksid je ključni element v fotosintezi. Kaj se torej zgodi, če ga je v ozračju več? Če v enačbo vstavimo večje številke, tudi večje pridejo iz nje. Več ogljikovega dioksida noter, več rastlinske mase ven.« Kakšen je vpliv onesnaženosti zraka na naše telesa, danes in v preteklosti.
Veliko bolezni, ki jih trpimo danes, naši predniki niso imeli. Skozi zgodovino smo spremenili svoje okolje, spremenili smo svoje življenje. Ključni elementi spremembe, kot navaja avtor, je prehod iz družbe lova in nabiralništva v kmetijsko družbo.
Iz knjige: »Zaradi načina delovanja DNK smo si vsi različni in vsi enaki: vsi smo ljudje, vendar z neskončno množico oblik in izrazov. Sleherni med nami je kompleksen genetski eksperiment, naključni met kocke, za katerega upamo, da ustreza našemu okolju, ko prvič uzremo sončno svetlobo. Ker ima okolje tako pomembno vlogo pri izražanju DNK, vam zagotavljam, da niste takšni, kakršnega bi vas vaša DNK naredila pred tisoč, dvajset tisoč ali sto tisoč leti. Takrat bi imeli drugačno telesno višino, težo, obraz in vid. In skoraj ne bi bilo verjetnosti, da bi trpeli zaradi vraščenega nohta na nogi, glivične okužbe stopala, astme, sezonskega ali celoletnega rinitisa, tinitusa, aken, bolečin v križu, zamaščenih jeter, sindroma razdražljivega črevesja, kratkovidnosti, osteoporoze, motenega spanca, sladkorne bolezni, depresije, visokega ali nizkega krvnega tlaka, revmatoidnega artritisa, napadov panike, tuberkuloze, Chronove bolezni, glivičnih okužb, malarije, motnje pozornosti s hiperaktivnostjo, ekcemov, zobne gnilobe in nepravilnega ugriza, socialne tesnobe, poškodb zaradi ponavljajočih se obremenitev, kronične obstruktivne pljučne bolezni ali katere od številnih oblik raka. To nam je storilo, in nam še vedno počne, naše okolje.«