Pravila za pridelavo semen

Jaz imam dve osnovni pravili:

  1. Ne kompliciraj
  2. Pusti naravi, da napravi svoje

Sicer potem upoštevam še vsa ostala pravila in priporočila, ampak začela sem s tema osnovnima dvema. Večkrat in zmeraj povem, da sem vsa prva semena pridelala po sistemu kmeta z debelim krompirjem in samo z upoštevanjem zgornjih dveh pravil.

Ne vem kako vi, ampak, če bi prej študirala, kaj vse se lahko zgodi in kaj je potrebno početi, potem danes ne bi imela svojih semen. Meni je oče že zdavna rekel: »Nič se ne boj, kar utegneš pokvariti, bo narava naslednje leto popravila.«

Preden grem še skozi ostala pravila naj vam povem še, da ni potrebno vsega vedeti v naprej. Ali ni fino, če se lahko sproti učimo in se čudimo čudesom narave. Kot otrok sem včasih med temi svojimi semeni. Vsako leto se kaj novega naučim in vsako leto kaj novega ušpičim. No, vsaj zame novega. Ampak ali ni cilj dela v vrtu užitek in sprostitev. Ja, veliko gre lahko narobe in veliko stvari tudi gre narobe. Pa kaj, ni vse vedno slabo.

OK, drži. Tako se lahko igrate, dokler delate zase. Če pa imate namen semena pridelovati za prodajo, potem pa le začnite študirati bolj poglobljen pristop. Dokler pa je to hobi, pa kar pogumno. Tudi če neka vrtnina ne bo uspela in boste v najslabšem primeru brez, nekaj ste se naučili. Ni tako hudo, kot bi se dalo prebrati.

Poglejmo »prava » pravila za pridelavo lastnih semen, »na moj način«.

  • Lokacija pridelave; da, je pomembna, samo kaj pa bomo, če imamo samo to lokacijo. Ugotovili, da ni primerna že takoj na začetki in vrgli puško v koruzo. Napaka. To je naša lokacija in lokacija na kateri imamo vrt. Rastline so navajene na to lokacijo in tudi njihova semena so nastala na tej lokaciji. Posledica: rastline zrasle iz teh semen so prilagojene prav na naš vrt. Ste že kdaj prinesli od semena od drugod, pa v vašem vrtu ni nič raslo. Zakaj, ja prav zato. Saj se razumemo. Kar bomo počeli z rastlinami, bomo le na tej lokaciji, ki jo imamo na volj. Mogoče vse ne bo uspelo, nekaj pa zagotovo bo.
  • Razmnožujte samo najboljše; Da, še pomnimo Darwinov nauk o naravni selekciji. Danes ne velja več, saj veste. Znanstveniki prihajajo do novih ugotovitev o razvoju vrst. Načeloma jaz puščam za semenje najboljše rastline. V praksi se mi dogaja, da jaz odbiram, narava pa odbere. Primer; najbolj velika, najbolj kompaktna solatna glave večkrat zgnije, kot gre v cvet. Druga zraven nje, ki ni bila predvidena za seme jo pa prehiti in naredi cvet ter semena. Ni se za sekirat, delam s tistim kar je trenutno na voljo.
  • Tudi rastline so lahko v sorodu med sabo. Da, žlahta strgana plahta, pride pri rastlinah še bolj do izraza, kot že pri ljudeh. Na sorodstvo je potrebno dobro paziti. Ča pa slučajno nismo pozorni in nam uide, rezultati niso nujno vedno slabi. S tega naslova sem jaz imela največjo zabavo in par uspelih projektov. Prihaja do križanj in mešanja DNK. Ali ni to zabavno. Mislim, ali nismo tako prišli do novih in boljših vrst.
  • Poberemo predvsem prva semena; lahko reči. Najprej se je potrebno naučiti, kdaj so semena zrela. Tega se z branjem ne da. Pa še potem, ko vemo kdaj je potrebno semena pobirati, se zgodi, da nam utečejo. Pa zopet kaj potem. So se posejala in bodo zrasla, ko bo pravi čas. Kdo pravi, da mora biti vse v gredicah in vsaka vrsta v svoji gredici. V naravi ni tako.
  • Ko semena poberemo, delo še ni končano. Res je, delo se je šele začelo. Vsa semena je potrebno očistiti. Po drugi strani, če pa bomo naslednje leto semena posejali skupaj s plevami, zraslo bo vseeno. Niso pa taka semena primerna za daljšo hrambo in nekatere sorte bi bilo težko sejati. Od tega kako boste semena očistili in kako jih boste hranili, je odvisno koliko časa bodo obdržale kaljivost. Na tej točki moji prvi dve pravili odpovesta. Semena je pomembno čim bolje očistiti. Jaz jih hranim v steklenih kozarcih, v prostoru z najbolj konstanto temperaturo, v temi in na suhem.

Zanima me vaše mnenje. Lahko ga napišete tukaj.