Avtorica je izjavila: Če ne bomo ukrepali, bo samo življenje postalo ilegalno. Živeti bo postalo prepovedano. Razen pod pogoji 1%, smeli bomo obstajati kot drobceno kolesce v njihovem stroju. Z njihovimi začasnimi dovoljenjem in kot njihova last. Ne dovolite, da velike korporacije vstopijo v vaše telo. Zavračajmo njihovo hrano, njihova zdravila, njihova cepiva. Kar ponujajo ni hrana, niso zdravila, niso cepiva.
Prvič v zgodovini človeštva skupna prihodnost naše vrste ni več gotova. V samo 500 letih kolonizacije, vključno z 200 leti fosilnih goriv in 20 letih korporativne globalizacije, je človeštvo zemlji povzročilo toliko škode, da je naše izumrtje realna možnost.
Ob vsej naši raznolikosti so vsem skupne in nedeljive svoboščine sedaj ogrožene zaradi svoboščin, ki jih je 1% s pomočjo trgovinskih sporazumov, orodij za množično manipulacijo in zamejevanjem vsega skupnega preko patentov ustvaril samo za lastno uporabo in korist. Svojo moč ta 1% dodatno utrjuje z vsiljevanjem uniformiranosti in monokultur, z ločitvami in delitvami, monopoli in zunanjim nadzorom, centralizacijo in prisilo ter nedemokratičnim vsiljevanjem svojih paradigem in razlag vsemu svetu. Ekonomsko in politično močan 1%, ki je izgubil stik s svetom in človečnostjo se poskuša polastiti nadzora nad vsemi področji naših življenj.
In kdo je ta 1%? najbogatejši 1% si lasti toliko kot 50% človeštva. Zgolj 8 ljudi razpolaga s toliko premoženja, kot ga ima revnejša polovica človeštva: Bill Gates, sledijo Amancio Ortega, Warren Buffett, Carlos Slim Helu, Jeff Bezos, Mark Zuckerberg, Larry Ellison, Michael Bloomberg.
Korporacije in sektorji, ki še pred nekaj desetletji niso obstajali, danes pobirajo največji delež rasti v dobičkih. Tista tehnološkima področja, ki so bila prej ločena, se zdaj združujejo. IT z digitalizacijo zdaj poganja tako finančni svet kot ekonomijo in usmerja naslednjo fazo industrijske agrikulture, ki jo opisujejo kot digitalno kmetijstvo in kmetijstvo brez kmetov.
Največje korporacije na področju pesticidov in GSO, ki obvladujejo biotehnološko industrijo so BASF, Bayer, Dupont, Dow Chemical Company, Monsanto in Syngenta. Z združevanjem in kupovanjem, prevzemanjem, je sedaj 70% vse agrokemične industrije na svetu pristalo v rokah sam treh združenih podjetij.
V kmetijstvu se trenutno dogajajo tri vrste procesov prepletanja oziroma poenotenja. Prvi je združevanj korporacij kot sta Monsanto in Bayer. Drugi proces je povezan s tem, da milijarderji in njihovi investicijski skladi prevzemajo megakorporacije. Tretji pa je združevanje biotehnologije in informacijske tehnologije. V lasti Monsanta je tako že Climate Corporation eno do največjih svetovnih korporacij na področju podnebnih podatkov in Salum največja svetovna korporacija za podatke o prsti. Na vrhu pa Bill Gates z vizijo enega kmetijstva, ene znanosti, ene monokulture, enega monopola, ene zgodovine.
Vse je zbledelo v meglo. Preteklost je bila izbrisana, izbris je bil pozabljen, laž je postala resnica.
George Orwell
Ko govori o inovacijah Gates uporablja piratstvo, tako pri softweru kot pri semenih. Odpornost na podnebne spremembe je kompleksna značilnost, ki je ni mogoče ustvariti z grobimi orodji za prestavljanje specifičnega gena iz enega organizma v drugega, kar korporacije in Gatesova fundacija počno je, da sorte rastlin, ki so jih vzgojili kmetje in za katere je znano, da so odporne na podnebne spremembe, vzamejo iz javnih genetskih bank, analizirajo njihov genski zapis, ugibajo o tem, kateri del genetskega zapisa vpliva na to značilnost in potem te uveljavljajo kot lastne patente.
Diversity Seek (DivSeek) je globalen projekt kartiranja genetskih podatkov o raznolikosti semen, shranjenih v genskih bankah, ki se je začel leta 2015. Gre za ekstrakcijski projekt rudarjenja podatkov iz semen in cenzuriranje javnega dobrega.
Pravice kmetov do semen, ki so jih razvijali skozi tisočletja, bodo s podatkovnimi bazami genomov podvržene biopiratstvu, podobno kot se je zgodilo v zgodnjih oblikah kolonializma. In tako kot so kolonialisti izbrisali prvotne pravice skupnosti ter ignorirale in kršile lokalne zakone, DivSeek danes poskuša zaobiti vse odločbe o dostopu in porazdelitvi koristi, ki izhajajo iz konvencije o biološki raznovrstnosti in o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo.
V osnovi se biopiratstvo nanaša na to, da si biotsko raznovrstnost in tradicionalno znanje lokalnih skupnosti iz držav v razvoju nezakonito prisvajajo multinacionalke in raziskovalni inštituti.