Kdaj ste zadnjič jedli jagode? Jaz lanskega oktobra in to jagode z mojega vrta. Pravzaprav jem samo domače jagode, jagode z mojega vrta ali pa jagode pridelane in prodane v Sloveniji in najraje gozdne jagode.
Ne maram jagod uvoženih iz Španije, Italije, Nizozemske, Rusije, Poljske, drugih koncev sveta. Pravzaprav ne vem s kje jagode prihajajo v trgovske centre zdaj januarja. Ma moraš biti že malo nor, da pozimi kupiš sveže jagode. Je že tako, da sem pač zastarel model.
Vitamini, minerali…….pesticidi
Narejenih je bilo že več analiz vsebnosti pesticidov v različnih sadežih. Vedno so bile zmagovalke jagode. So sadež z največjo vsebnostjo ostankov pesticidov. Pesticidi škodujejo našemu zdravju in našemu telesu povzročijo veliko škode. Številne pesticide uvrščamo med nevrotoksine, torej med snovi, ki negativno vplivajo na delovanje našega živčnega sistema. Naslednjič, ko jih boste hoteli kupiti, pomislite na glifosfat in pojdite mimo takih polic. Poleg tega, da so jagode močno tretirane s pesticidi, so tudi močno gnojene z umetnimi gnojili. Malo sem poskusila raziskovati in sem v iskalnik vpisala jagode. Zelo zanimivo koliko vrst jagod se da kupiti. Neverjetno, kako so tudi zdrave. Ne moreš verjet. Potem sem vpisala v iskalnik; gnojila za jagode. Kaj mislite sem dobila? Kaj res obstaja toliko različnih vrst gnojil? Uf pa mi smo ja fenomeni. Vsa gnojila so naravna, neškodljiva, priporočljiva. Tudi za vrtičkarje imate pestro izbiro. Nikjer ne boste prebrali, da to kar sipate v zemljo gre direktno v jagode in vi to jeste. A sem vam že zaželela dober tek?
Potem sem hotela preveriti kako je s pridelavo jagod. Ena plat pridelave je primerna sorta jagod. Tu je tako, kot pri semenih. Za sadike je potrebno plačati patent. Mislim, kako lahko nekdo računa za patent na rastlino. Navadne jagode niso primerne za pridelavo, niso dovolj čvrste, odporne, se jih ne da prelagat, ne stojijo dovolj časa. Zato je bilo potrebno vzgojiti posebne sorte jagod. Rusi so vzgojili gigantske jagode. Kupci so menda navdušeni nad njihovim okusom. Od leta 1995 imamo tudi gensko spremenjene jagode. Druga plat zgodbe o pridelavi jagod so ljudje, ki te jagode vzgajajo in pobirajo. V nemogočih razmerah, za male pare, v nečloveških razmerah.
Vem kaj jem.
Izbira vsakega posameznika kaj bo prideloval, kupoval in jedel. Jaz vzgajam svoje jagode. Ne neke velike količine, samo toliko, da jih pač nekaj malega imam. Če je dobra letina nastane celo malo jagodne marmelade, drugače gredo iz rok v usta. Ne vem katere sorte so jagode, ki jih imam. Pri hiši so že dalj časa kot jaz. So rodne celo leto, nezahtevne, dobro uspevajo. Na lepotnem tekmovanju se ne bi najbolje odrezale. Njihove obline niso najbolj čvrste. So pa okusne in so jagode.
Na dve do tri leta jih presadim na gredico gnojeno s hlevskim gnojem. Vmes pa dohranjujem s kompostom. Vedno jih presajam jeseni, najboljši mesec za to je avgust. Tudi september je v redu. Jagode presajene jeseni namreč pomladi že rodijo. Golo zemljo zastiram s senom. Najboljša bi bila slama, pa je nimam. Lansko sušno leto se je za idealno izkazala zastirka iz listja. Zakaj zastirka? V jagodah predvsem zato, da jagode ostanejo čiste in se jih lahko je kar v vrtu. Zame so edino take jagode dobre. Utrgano in pojedeno.
To pač je vse kar je potrebno vedeti o vzgoji jagod. Občasno presajanje in zastiranje. Edino še to, da jih je dobro pobirati sproti, ko zorijo. Razmnožujejo se kar same. Matična rastlina požene po več živic in na koncu živice zrase nova rastlina, ki se hitro ukorenini. Te mlade rastline so primerne za presajanje, za pomlajevanje nasada.