Z ribezom sem gor zrasla. Stara mati ga je imela. Nekaj grmov črnega in nekaj grmov rdečega. Vsak grozd je skrbno pobrala in potem prodala. Tam nekje v Gorjah so ga odkupovali. Takrat se je še vse splačalo, še ribez obirati. Za doma je mogoče obdržala za en sokovnik jagod in potem je ta sokovnik kuhala v nedogled. Vse dokler se ni že smodilo. Še zdaj je nekje ta črni sokovnik.

Kasneje je za ribez skrbel oče. Nasadil ga je še drugam in več grmov. Rdečega in črnega. S tem, da je rdeči lepo uspeval, s črnim ni bilo nikoli nič. Potem sem jaz odkrila pri sosedih en star ribezov grm in sem nasadila potaknjence, ne vedoč kakšen ribez sadim. Izkazalo se je, da je bil črni ribez. Hvaležna sorta, rase kot vrag in obrodi vsako leto. Kar očeta ni več, je ribez moja skrb.

Potem sem se naučila ribez razmnoževati. Grabanje je metoda, po kateri mi to najbolje uspeva. To je način, ko mlade poganjke upogneš in lok vtakneš v zemljo. Tam dokaj hitro poženejo korenine in v enem letu imaš sadike za presajanje. Tako, da zdaj imam že preveč grmov in prostora ne več pa še polno že ukoreninjenih sadik. Selim se na drugo lokacijo, v nov nasad jagodičevja.

Potem so moji ta mladi ugotovili, da imam v hribu nek super rdeč ribez, ker rodi na daljših grozdih in ima debelejše jagode. Oni bi imeli tudi tak ribez in ker materi vse rase, bi pa lahko ta ribez vzgojila.

Ni tako enostavno, kot se sliši, ali pač. Postopek z grabanjem je odpadel, pač zaradi lokacije, terena, zemlje, ni bilo možno. S potaknjenci sem enkrat že poskusila, so lepo zagnali, potem mi je pa vse crknilo, ker zanje nisem skrbela. Pomladi je bilo potrebno pravi čas dobiti ustrezne poganjke. S poudarkom na pravi čas. Kdo bo hodil v hrib dežurati in spomladi je dela za se utrgat in itak spreden sem jaz prišla do ribeza, je že pognal liste. Vseeno sem na senčni strani našla še nekaj eno letnih šib, ki še niso odgnale. Te poganjke je potrebno odrezati na 4 brste, dva gresta v zemljo, dva nad zemljo. Iz ene šibe sem dobila 2 do tri take potaknjence, vsega skupaj sem na koncu potaknila vsak 50 potaknjencev. Tokrat sem jih potaknila kar v korita za rože, da sem jih imela na očeh vsak dan. Izdatno sem zalivala, mislila pa sem, da itak iz tega nič ne bo.

Na koncu rase vse. Večino sem že presadila v večje lonce, zato cel balkon sadik ribeza. Nekaj jih pojde v moj novi nasad jagodičevja, ostale bom oddala ta mladim, pa še verjetno ostane kakšna sadika. Bomo videli.

Vzgoja ribeza

Če povzamem, ribez vzgajam na dva načina:

1.           Z grabanjem, kjer se mlade prožne poganjke upogne in delno zakoplje v zemljo. Mislim, da je razumljivo, da se poganjki držijo matične rastline. Odreže se jih, ko naredijo korenine.

2.           Z potaknjenici. enoletne poganjke prikrajšam zgoraj in spodaj na 4 brste. Dva gresta v zemljo, dva ostaneta zgoraj.

Hvaležen je za kompost. Pod njega običajno zmečem na pol zgnilo listje in pa zemljo od lončnic, ko to zavržem. Ima plitke korenine in je dobro, če se vsako leto doda nekaj zemlje. Pomembna je zadostna količina vode, vendar ga ne zalivam in se mora znajti sam.

V času mirovanja se izvede gojitveno in glavno rez. Jaz tega ne znam, pa naredim po svoje. Kako?

Kakšen teden dva, ali mesec po obiranju ribeza, pravim, da ga obrežem. Pravzaprav pa ribeza ne obrezujem, samo redčim grme. Vse veje starejše od 4 ali pet let izrežem v celoti. Izrežem tudi mlade poganjke, če ocenim, da jih je preveč in so eden drugemu v napoto.

To je vsa znanost, ki jo izvajam. No, sem enkrat vse grme rdečega ribeza tudi prikrajšala, tisto leto dela z ribezom ni bilo več, ker tudi plodov ni bilo. Saj je rodil, minimalno da še priči niso imeli dovolj.

Letos sem skrajšala tudi črni ribez, ampak samo tistega, ki je na robu vrta. Vem, da tega ne bi smela narediti, je pa zrasel čisto preveč visoko. No, upam, da preživi. Če ne bo nič hudega, dovolj imam že njegovih potomcev, tako da sorta ostaja.

Da povzamem, ribezove grme redčim in sicer vedno še poleti po obiranju ali pa jeseni. Pomladi naredim le pregled grmovja in izrežem veje, ki so se čez zimo polomile ali posušile. Spomladi ribez tudi pognojim s kompostom hlevskega gnoja. Čez leto pa na zemljo odlagam pokošeno travo in listje.

Uporaba

Iz rdečega ribeza kuham ribezov sirup – sok, ki se meša z vodo. Črni ribez sušim za čaj. Iz rdečega ribeza se skuha tudi odlična marmelada. Zelo dober je tudi za mešanje z drugim sadjem, ker zelo dobro želira. Rdeči ribez je dober za jesti in tudi za peciva. Nekaj malega ga zamrznem in porabim čez zimo za peciva in jogurte. Tako kot vse ostalo jagodičevje, hvaležno in vsestransko uporabno sadje. Za čaje je uporabno tudi listje. Tega sem nabrala samo enkrat, potem pa ne več. Brez nekega konkretnega razloga, je drugih zelišč dovolj.