Tisočletja so se naši predniki učili v naravi in o naravi. V knjig je predstavljena izredno bogata dediščina naših prednikov.

V petih poglavjih lahko preberemo, kaj vse nam nudi gozd, kaj v njem raste in kaj v njem nabiramo. Vse o gospodarski uporabi rastlin za človekovo prehrano in prehrano domačih živali ter hrano kot zdravilo. Posebno poglavje je o ljudski medicini in ljudskem znanju o rastlinstvu, zdravilne rastline v domači lekarni. Posebej so opisane  strupene rastline pa živinozdravstvo in rastline za zdravljenje domačih živali.

Prav osupljivo znanje so imeli naši predniki o sečnji dreves, a ga danes le še malokdo pozna

• Les dreves, ki so posekana 1. marca po sončnem zahodu ter zadnja dva dneva pred marčevskim mlajem, je odpornejši proti ognju.  
• Les dreves, posekanih ob rastoči luni, je manj trpežen od lesa dreves, posekanih ob pojemajoči luni.
• Drevesa z mehkim lesom se podira v mesecih brez črke r, tista s trdim lesom pa v drugih mesecih.
• Listavce se podira ob stari (pojemajoči) luni, iglavce pa ob mladi (rastoči) luni.
• Drevesa za mostove, ladje, čolne se posekali pri pojemajoči luni; tedaj pridobljeni les ne gnije in ne trohni.
• Svoj čas so božične jelke sekali tri dni pred enajstim ščipom v letu (pretežno novembra), saj so vedeli, da tedaj posekano božično drevesce še dolgo zadrži iglice.

Kakšna pravila pa so naši predniki upoštevali pri nabiranju rastlin za hrano, čaje, za sušenje in prehranjevanju?

• Več od srebra in zlata nam sadno drevje dobrega da.
• Jabolko na dan odžene zdravnika stran.
• Hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo hrana je rekel že Hipokrat.
• Temu kar pravimo apetit je pravzaprav govorica telesa – človekovo instinktivno vedenje kaj v tem trenutku telo potrebuje.
• Potreba po zdravju in dobrem počutju je naravna in izhaja iz samoobrambnega nagona.
• Že Valvasor je ugotovil, da nam slovenska zemlja daje vse, kar sicer nudijo druga tuja zdravila.