Nič skrbet, možgani se mi še ne kisajo – vsaj mislim tako. Preverila sem tudi koledar, nobene polne ali prazne lune ni v bližini.  Samo tako pač danes je, slabo in dobro. Vzemi dobro in pusti slabo pravim jaz. Ne pomeni pa to, da kar je zame slabo, je tudi za druge. Vseeno, bila sem presenečena, ko sem na prodajnih policah videla semena navadne koprive.

Večkrat letno, kadar le imam čas, grem na ekskurzijo v najbližjo trgovino s semeni. Gledat hodim, česa vsega ne potrebujem in vsakokrat je zelo zanimivo. Prvo splošno opažanje je, da je vedno več stojal s semenskimi paketki. Drugo, vedno več semen različni zelenjavnih sort, ki jih prej pri nas nismo poznali. Tretje, kar mi ni povšeči, vedno več je hibridov. V vsej tej ponudbi semen pogrešam poznane in preizkušene slovenske avtohtone sorte.

Nazadnje ko sem bila na taki ekskurziji sem opazila kar nekaj novih zelenjavnih sort, predvsem solate in raznih bučk, pa fižola. Imen si nisem zapisala, pa sem vse skupaj pozabila. Pozabila pa nisem, da sem na prodajnih policah videla semena navadne koprive.

Jaz bi mislila, da je tisti, ki to kupi pa res na glavo padel. Ampak kjer je ponudba, je tudi povpraševanje. Nekdo to tudi kupi. Pa saj še zrak v kozarcih za vlaganje prodajajo, pa ne bi semen navadne koprive.

Nikoli se nisem zanimala za ta semena, saj kopriv ni bilo potrebno sejati. Zmeraj so zrasle kar same. Je pa res, da ne rastejo kar povsod. Niti jaz ne bi koprive razmnoževala s semeni temveč s sadikami. Tudi sadike ne bi kupila. Nabrala bi jih zunaj v naravi. Ne vem kdaj kopriva naredi semena in kakšna so. Bom morala prav malo pogledati. Se mi pa zdi da je to vse skupaj tako malo bolj na elastiko. Občutek mi pravi, da je iz te moke bolj malo kruha. Koprive vendar rastejo vsako leto na istem mestu. Pomladi poženejo iz starih korenin in razraščajo se s koreninami. No, enkrat od nekje verjetno mora priti tudi seme in se zasejati.

Danes mi je žal, da nisem teh semen kupila. Samo za preveriti ali bi iz teh semen kaj zraslo. Ampak kaj, ko se mi zdi tako početje tako neumno.

Ja, drugi časi. Včasih smo koprivo preganjali z vrtov, danes jo pa sejejo vanje. Pa da ne boste misli, jaz imam rada koprive. So vsestransko uporabne pri vrtnarjenju in tudi v kuhinji.

To sem prepisala z interneta: čaj iz kopriv krepi odpornost proti prehladu, je najboljše čistilo za kri, zaustavlja krvavitve. Povečuje izločanje vode iz telesa, blaži bolezni sečil, pomaga pri zastajanju seča, vnetju ledvic, topi pesek iz ledvic, pomaga pri vodenici. Blaži revmatska obolenja, vnetje sklepov, … Kopriva vsebuje vitamina C in K . Vzpodbuja iztrebljanje, izloča nezaželene snovi iz telesa, je čistilna, rahlo znižuje krvni sladkor. Mlade poganke koprive pa lahko odlično uporabimo v kulinariki za pripravo juhe, omake in raznih nadevih, pitah in prikuhah.

Vsako leto posušim en šopek najlepših kopriv. Čaja iz kopriv, še tako zdrav če je, nisem mogla piti. Koprive uporabim samo v mešanicah z meliso in meto. Je pa res, da je po tem čaju pot na stranišče pogostejša.

Najbolj prav mi pridejo koprive na vrtu. Včasih sem vedno delala koprivino brozgo za zalivanje, danes pa največkrat naredim kar zastirko iz kopriv in potem pustim dežju, da dokonča delo. Tako zastiram največkrat paradižnike. Včasih naredim škropivo proti ušem iz kopriv, tako, da koprive za en dan namočim v vodo. Največkrat pa se mi ne da in uši kar pustim. Saj potem pridejo pikapolonice.

Še to sem preverila na internetu, 30 g  suhih kopriv za čaj stane 2 EURA. No jaz jih zagotovo ne bom kupila. Mogoče jih bom pa prodajala: bio, eko domače koprive. Ali pa sadike.