Avtor: Domača Semena

Pleveli na vrtu

Tole zgodbo sem napisala pred približno enim letom za revijo Moj mali svet. Zdaj pa gledam skozi okno na njivo in tako od daleč vidim, da je zmeraj bolj zelena. Ravno prav zaliva, da pleveli lepo uspevajo. Ne vem ali imam samo jaz tak občutek, ali je res vedno več teh plevelov ali pa se samo sledijo tja, kjer se jih ne zatira z herbicidi. Vsaj za dva plevela vem, da jih v času moje mladosti ni bilo in to sta ambrozija in ščir. Večina plevelov ima tudi domača imena, za ta dva pa jih ni ali pa jih jaz ne poznam.

Francoska špinača

Kaj zdaj, francoska špinača ali bela metlika. Jaz glasujem za belo metliko. Bo vsaj manj plevela. Kar pa je res, če želite okras v vrtu, potem je lepša francoska špinača.

Gnilo rdeče

Po tej knjige je bila posneta tudi dokumentarna oddaja: Cesarstvo rdečega zlata. Dvakrat sem jo gledala, ampak knjiga pove več.
Na kratko, paradižnikova mezga ali ketchup na vaši mizi je po vsej verjetnosti kitajski, če ga seveda niste sami skuhali.

Kaj vedo rastline

Rastline vidijo, vohajo, okušajo, tipajo, slišijo in si zapomnijo. Nič novega. Pri delu s semeni sem to intuitivno že ugotovila. Knjiga pa ponuja še znanstveno utemeljitev. Zakaj je pomembno, da imamo lastna semena? Zato, ker si rastline zapomnijo. Nekateri imajo doma živalskega ljubljenčka: psa, mačko, papagaja, ki jih razume. Jaz imam rastline.

Biologija prepričanj

V knjigi boste med drugim odkrili, da ni neke oprijemljive substance, temveč, da je vse vibracija. Naše telo je vibracija, kamen je vibracija. Glede na presenetljiva dognanja epigenetike bi lahko rekli, da smo vsi delček istega.

Zgodbe starega macesna

Že dolgo nisem brala tako slikovite slovenščine v nekem sodobnejšem delu. Med branjem se mi je oko spočilo in duša prenovila. Pa drugi strani pa boli, ker bodo napisane pripovedi kmalu le še hrepenenje po nečemu kar smo po nemarnosti in zaradi pohlepa na hitro zapravili.

Zelene laži

Avtor pravi: »Sledite denarju«.
V knjigi Podnebne prevare beremo, da je znanost pri postavljanju teorijo o tem, da se ozračje ogreva zaradi izpustov CO2 uporabila modele izračuna na napačnih fizikalnih predpostavkah. V knjigi Zelene laži pa, da to ni edini primer, ko je znanost povsem diskreditirala postavljeno teorijo, a jo poklicni okoljevarstveniki in mediji še vedno vztrajno ponavljajo.
Tako so nam slednji že nakopali vrsto stroškov, zakonskih obveznosti in omejitev, ki nič ne prispevajo k izboljšanju okolja ali človeškega življenja. Primer so številne akcije Greenpeacea, WWF in še mnogih organizacij, ki nas strašijo z ozonsko luknjo, gensko spremenjenimi rastlinami, pred uporabo škropiva DDT, svinca, azbesta in živega srebra. Mediji in politiki v veliki večini podpirajo ta opozorila in to kljub temu, da so jih znanstvene raziskave odločno ovrgle.

Časopisni naslov: Do leta 2012 bi lahko 4,5 milijarde ljudi umrlo zaradi globalnega ogrevanja, je le eden od primerov medijskega zavajanja.

Indice o z denarjem podprtih interesnih povezavah med politiko, gospodarstvom in poklicnimi okoljevarstveniki lahko brez težav najdemo tudi pri nas.
V glavnem zanimivo branje, naj je res ali pač ne. Poznamo slovenski pregovor: »Vsaka zgodba ima dve plati.« Že zato je vredno knjigo prebrati.

Gaia

Avtor postavi hipotezo da živa bitja, predvsem so to mikroorganizmi, uravnavajo stanje podnebja na planetu, da ta ustreza pogojem, ki so ugodni za življenje. Živi organizmi naj bi bili s pomočjo mehanizmov, ki so jim na voljo, udeleženi pri uravnavanju klime na planetu. V knjigi potem beremo o teh mehanizmih in o kemijskih reakcijah, ki nastajajo v biosferi.