Takole v enih \u0161tirih urah se da to knjigo prebrati. Avtorja poznam, nekaj njegovih del sem \u017ee prebrala. V\u0161e\u010d so mi teorije, ki jih razvija in ta zadnja o Novacenu se logi\u010dno priklju\u010duje ostalim. Preden pa se knjige lotite priporo\u010dam da preberete katero od njegovih prej\u0161njih knjig ali vsaj teorijo o Gayi. Potem bo la\u017eje slediti tej teoriji o dobi z imenom Novacen.<\/p>\n\n\n\n
Meni osebno sta obe toriji blizu. Bi kar verjela, da je umetna inteligenca logi\u010dna posledica antropocena. Tudi jaz ne mislim, da je \u010dlove\u0161tvo vi\u0161ek tega stvarstva. Vse preve\u010d imamo napak in smo na dobri poti v pozabo.<\/p>\n\n\n\n
Takole za poku\u0161ino nekaj odlomkov iz knjige. James Lovelock pri svojih skoraj 100 letih pravi takole:<\/p>\n\n\n\n
Kaj je vesolje in kaj univerzum? Vesolje je vse kar lahko vemo in vidimo, univerzum pa potencialno nekaj ve\u010djega, o \u010demur ni\u010d ne vemo in ne moremo izvedeti.<\/p>\n\n\n\n
Sami smo: precej sem prepri\u010dan, da je le na Zemlji dozorelo bitje, ki zmore spoznavati vesolje. Prav tako pa sem prepri\u010dan, da je obstoj tega bitja v nevarnosti. Smo edinstvena bitja, zato bi morali \u0161e bolj ceniti te trenutke, saj se na\u0161a vloga bitij, ki zmorejo razumeti veselje, naglo bli\u017ea koncu.<\/p>\n\n\n\n
Newton je \u017ee pred davnimi \u010dasi spoznal, da logi\u010dno razmi\u0161ljanje ne deluje pri dinami\u010dnih sistemih \u2013 pri sistemih, ki se spreminjajo s \u010dasom. Delovanje ne\u010desa \u017eivega preprosto ne moremo pojasniti z logiko vzroka in posledice. Ve\u010dina se nas tega \u017ee ves \u010das zaveda, \u0161e posebej \u017eenske. Einstein je dejal: \u00bbintuitivni um je sveti dar, racionalni je njegov zvesti slu\u017eabnik. Ustvarili smo dru\u017ebo, ki \u010dasti slu\u017eabnika, na dar je pa pozabila.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Znanost ni nikoli povsem prepri\u010dana in povsem natan\u010dna. Svoje znanje lahko v najbolj\u0161em primeru podamo v obliki verjetnosti. Razumeti moramo, da smo \u0161e vedno zelo primitivna bitja.<\/p>\n\n\n\n
Kot sem rekel \u017ee prej, se na\u0161a vladavina edinih, ki razumemo naglo kon\u010duje. Tega nas ne bi smelo biti strah. Revolucijo, ki se je komaj za\u010dela, imamo lahko za proces, s katerim zemlja skrbi za bitja, bi bodo vesolje povedla do samospoznanja. Revolucija je v tem, da v prihodnosti ne bomo ljudje tisti, ki bomo razumeli, temve\u010d bodo to kiborgi, ki se bodo na\u010drtovali in se izdelali iz sistemov umetne inteligence, ki smo jih \u017ee zgradili. Ti bodo kmalu postali ve\u010d tiso\u010dkrat in potem ve\u010d milijon krat pametnej\u0161i od nas. To novo dobo imenujem novacen.<\/p>\n\n\n\n
Zdaj smo nekako v polo\u017eaju prebivalcev vasi v kameni dobi, ki opazujejo gradnjo \u017eelezni\u0161ke proge skozi dolino svojega doma. Vzpostavlja se nov svet.<\/p>\n\n\n\n
Osnovna enota informacije je bit, ki ima lahko vrednost ena ali ni\u010d, to pa se lahko izra\u017ea na primer kot da ali ne, vklju\u010deno ali izklju\u010deno, pravilno ali napa\u010dno. Bit imam za prvinski element, najdrobnej\u0161i del\u010dek, iz katerega je sestavljeno vse drugo. Ra\u010dunalniki delujejo izklju\u010dno z enkami in ni\u010dlami, iz tega pa znajo zgraditi cele svetove. \u010ce tak\u0161na kompleksnost lahko izhaja iz tak\u0161ne preproste osnove, je informacija dejansko lahko osnova celega vesolja,<\/p>\n\n\n\n
Ko bo novacen popolnoma dozorel, bo Gayo prekril anorganski pla\u0161\u010d. Z informacijsko tehnologijo prenovljena Gaya pa bo \u017eivela veliko dlje, kot bi \u017eivela, \u010de mi ne bi odigrali svoje vloge porodnih babic. S\u010dasoma bo organska Gaya verjetno umrla. A tako kot ne objokujemo zatona svojih predni\u0161kih vrst, si predstavljam, da tudi kiborgi ne bodo \u017ealovali za preminulim \u010dlove\u0161tvom.<\/p>\n\n\n\n