Danes pi\u0161emo 19.1.2024. Vremenska napoved je sneg do ni\u017ein. Prometna napoved; opozorilo voznikom na zimske razmere. Ni\u010d nenavadnega, pa vendar, ker pogled skozi okno pravi, de\u017euje kot iz \u0161kafa.<\/p>\n\n\n\n
Spra\u0161ujem se ali bo leto\u0161nja zima, moja prva zima brez snega? Odlo\u010dila sem se zapisati tistih nekaj par spominov na sneg.<\/p>\n\n\n\n
Prvi spomini<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ogromen sne\u017eak, jaz na saneh stojim pred njim. Takrat sem imela komaj dobro leto in pravzaprav tega se ne pomnim, imam pa fotografijo. Moj prvi spomin na sneg pa je z istega dvori\u0161\u010da. Snega polno, meni \u010dez glavo. \u010cez dvori\u0161\u010de, kjer smo stanovali je narejena ozka gaz in o\u010de me nese pod roko, tako kot \u017eakelj krompirja, skozi ves ta sneg. Ne vem, \u010de sem imela tri leta. Do starosti \u0161estih let imam v spominu samo take kratke filme v \u010drno-beli tehniki. Kamor si pogledal, sama belina, sam sneg. Itak pa nisem videla, \u010dez rob gazi. Jaz majhna pika v tem snegu, popolnoma varna v o\u010detovih rokah.<\/p>\n\n\n\n Vsi ostali spomini na sneg so potem \u017ee iz \u0161olskih let, ko smo se otroci sankali, smu\u010dali in igrali v snegu. Zime zame so se takrat za\u010dele 29. novembra, za dan republike v Jugoslaviji. Praznik, ki je trajal dva dni in praznik s katerim sem obi\u010dajno za\u010dela smu\u010darko sezono. Zima se je kon\u010dala konec meseca marca s pohodom na Porezen. Nobena redkost pa ni bil niti sneg 1. novembra in 1. maja.<\/p>\n\n\n\n Priljubljena zabava v zimskem \u010dasu je bila delanje bunkerjev iz snega. Ko so \u00bbta stari\u00ab skidali sneg in ga zmetali na kup, smo na ra\u010dun pri\u0161li otroci, ki smo v ta kup kopali luknje. Tem luknjam smo rekli bunker. Z vrha je bila drsalnica, spodaj pa luknja v katero smo lezli. Tako cele popoldneve. Sne\u017eeni mo\u017eje so bili obvezna dekoracija na dvori\u0161\u010dih. Komaj smo \u010dakali, da s \u0161ole pridemo domov. Oblekli smo smu\u010darske hla\u010de in bunde, \u00bbspajkse\u00ab. Rokavice so bile na rezervi vsaj dvojne, trojne, da smo jih zamenjali, ko so premo\u010dile. Ko se je zno\u010dilo smo jo pa mahnili s sankami, na glavno cesto. Sankati po glavni cesti se je bilo mo\u017eno zgolj takrat, ko so jo splu\u017eili in \u0161e preden so jo posipali s peskom. Zakaj pono\u010di, da smo videli lu\u010di prihajajo\u010dih avtomobilov in smo se lahko pravo\u010dasno umaknili. Avtomobil je bil takrat bolj redek pojav in ni velikokrat zmotil sanka\u0161kega veselja.<\/p>\n\n\n\n Prav posebne vrste zabava je bilo \u00bbhuzanje \u00bb po riti. Poligonov za to dejavnost je bilo v Grapi kar ho\u010de\u0161. na obe strani je namre\u010d sama griva. Za ta namen sem imela prav posebne hla\u010de, ker je s \u010dasom na riti nastal cel zemljevid. Ampak bilo je pa zabavno.<\/p>\n\n\n\n Od sedmega leta dalje je bilo teh podvigov manj, ker sem ve\u010dinoma vse proste zimske dni pre\u017eivela na smu\u010darskih te\u010dajih in na smu\u010danju. Najprej Livek, potem Sori\u0161ka planina, kasneje Kobla. \u010ce so nas peljali na Kanini je bil \u017ee cel praznik.<\/p>\n\n\n\n Smu\u010darki te\u010daji na Sori\u0161ki planini.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Saj ne vem, kako smo se u\u010dili smu\u010dati. Postavili so nas v vrsto, delali smo neke vaje, enkrat po eni nogi, pa po drugi, pa v po\u010dep, zavij levo, zavij desno, mi bi pa najraje kar naravnost. Ko smo osvojili plu\u017eno tehniko, smo bili \u017ee \u00bbjacki\u00ab. Imeli smo pol pancerje in JET-ke \u2013 Jugoslovanske Elanove Treske. Ko so nas spustili po svoje, so bile vse smreke na\u0161e. Ne vem, \u010de sem se kdaj peljala po progi. Vle\u010dnica je bila na bumerang in mi manj\u0161i smo bili ve\u010d \u010dasa v zraku, kot pa na tleh. Posebna umetnost je bila obvladati to vle\u010dnico. Ko ti je to uspelo, si bil \u017ee kar dober smu\u010dar. Tista druga na kavelj, ki si ga zataknil nekam za hrbet, mi je strgala ne eno bundo. Uf, kako sem sovra\u017eila to vle\u010dnico.<\/p>\n\n\n\n Na smu\u010darske te\u010daje smo se vozili z kombijem. Snega pa \u010dez streho kombija. Ne enkrat se je zgodilo, da nismo uspeli priti do cilja in smo do smu\u010di\u0161\u010da morali kos poti pe\u0161 ali pa smo smu\u010dali kar v Sorici na polju. Pe\u0161 gor in pe\u0161 dol. Tudi ko smo se vozili z avtomobilom smo naleteli na razne ovire. Najbolj se spomnim zime, ko je res nasulo polno snega. Cesta je bila splu\u017eena samo za eno vozilo, enosmerna bi rekli danes, bankine so bile visoke po dva metra in ve\u010d. Potem pa vidi\u0161 ta film, ko se sre\u010data dva avtomobila in prostora za umaknit ni kilometer dol in kilometer dol. Ni bilo druge kot lopate v roko in odkopati izogibali\u0161\u010de. To so bil \u0161e \u010dasi \u010drno belih filmov. \u010de bi bilo to danes v barvi, pa menda bi prej sneg skopnel, kot bi se zmigali.<\/p>\n\n\n\n Takrat je bila obvezni del zimske opreme v avtih tudi lopata. Sne\u017eene verige tudi, se jih pa ni montiralo, dokler je le \u0161lo. Verige so pri\u0161le na vrsto \u0161ele, ko potiskanje in sedenje na havbah ni avtomobila ve\u010d spravilo dalje. Pa danes potiskaj avto. Samo sprdne\u0161 se lahko od napora, to pa je ves rezultat. Fi\u010dko je dobro \u0161el v sneg, \u0161koda tudi, jugo je bil zakon, kasneje sem z opel astro vozila tam, kjer so \u017ee vse drugi stali. Pa danes, 4×4 pa ne gre nikamor.<\/p>\n\n\n\n Bil je zimski pohod na Porezen, ko je meseca marca nasulo snega preko vrha stare ko\u010de in so morali skopati iz zgoraj navzdol do oken in vrat ko\u010de. Ne hodim ve\u010d, ker zdaj ni ve\u010d zimski pohod. Bila je zima, ko smo gazili do pasu, da smo pri\u0161li do starih star\u0161ev. Meni je bilo zanimivo, \u010deprav naporno.<\/p>\n\n\n\n Iz novej\u0161ih \u010dasov<\/strong><\/p>\n\n\n\n Spomnim se kovidne zime leta 2020, \u010de ste ostali slu\u010dajno pozabili. No leta 2020\/2021 je bila zima kot je treba. Snega toliko kot par let prej in do danes ni bilo ve\u010d. Bilo je leto, ko smo sklatili vse avione z neba. Se spomnite. Cele dva tedna sem se smu\u010dala po doma\u010dem polju, kar se tudi \u0161e ni zgodilo.. Smu\u010di\u0161\u010da pa so bila \u017eal, zaradi neumnosti vsa zaprta. Edino leto med zadnjimi, ko je bilo povsod dovolj snega.<\/p>\n\n\n\n Sicer tudi sama rada sko\u010dim na letalo in se peljem na drugi konec sveta. \u010ce pa mi daste na izbiro sneg ali letalo, bom izbrala sneg. Torej, kar se mene ti\u010de, letala na zemljo, vsaj ve\u010dino od njih.<\/p>\n\n\n\n \u010ce se\u017eem pa \u0161e malo bolj nazaj, v spomin mojih star\u0161ev je pa legendarna zima leta 1952, ko je nasulo tudi po dva metra snega. Moja mama je pravila, da so takrat njeni star\u0161i, moji stari star\u0161i pono\u010di hodili delat gaz do hleva. Tako, da \u017eival so lahko oskrbeli, za vse ostalo pa jih je za nekaj \u010dasu odrezalo od sveta. Takrat je pri njih padlo preko dva metra snega, ker pa je bil mesec februar, je v nadaljevanju potem dosti hitro tudi skopnel. Si predstavljate danes, da ne bi mogli do trgovine?<\/p>\n\n\n\n To so moji spomini, kar se snega ti\u010de. In se moram \u0161e takoj popraviti. Bile je sneg tudi to zimo, decembra. Ker pa je samo pobelilo in sem se za avtom pripeljala do doma in tudi lopate ni bilo potrebno vzeti v roke, sem pozabila. Ampak ja, ne morem re\u010di, da je bila zima brez snega.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Danes pi\u0161emo 19.1.2024. Vremenska napoved je sneg do ni\u017ein. Prometna napoved; opozorilo voznikom na zimske razmere. Ni\u010d nenavadnega, pa vendar, ker pogled skozi okno pravi, de\u017euje kot iz \u0161kafa. Spra\u0161ujem se ali bo leto\u0161nja zima, moja prva zima brez snega? Odlo\u010dila sem se zapisati tistih nekaj par spominov na sneg. Prvi spomini Ogromen sne\u017eak, jaz…<\/p>\n