Kako jaz pridelujem svoja \u2013 doma\u010da semena zdaj verjetno \u017ee veste. \u010ce ne si lahko prebereta Na sre\u010do mi dosti semen ni treba kupiti in hvale\u017ena sem za to.<\/p>\n\n\n\n
Zanimalo me je pa \u0161e kako zdaj to delajo po svetu in kot je zdaj po navadi sem vpra\u0161ala umetni inteligenco IA IA IA.<\/p>\n\n\n\n
Tako pravi: \u00bbV sodobnem \u010dasu se pridelava semen razvija z uporabo znanstvenih metod, napredne tehnologije in trajnostnih praks, ki zagotavljajo vi\u0161je donose, odpornost rastlin na bolezni in \u0161kodljivce ter prilagodljivost podnebnim spremembam.\u00ab Potem na\u0161teje in opi\u0161e: hibridna semena, GSO in tradicionalno \u017elahtnjenje. O tem sem \u017ee pisala in zdaj ne bi.<\/p>\n\n\n\n
Potem na\u0161teje tehnolo\u0161ke postopke v pridelavi semen, pi\u0161e o masovni pridelavi semen. Ni\u010d kaj zanimivega. A ja. \u010cisto na za\u010detku pa so me opozorili da posegam na podro\u010dje, kjer kr\u0161im pravila uporabe. To pa je bilo zanimivo.<\/p>\n\n\n\n
No v glavnem inovacije v moderni pridelavi semen so: <\/strong><\/p>\n\n\n\n Glavne izzive moderne pridelave semen vemo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Monopol velikih korporacij na trgu s semeni se ka\u017ee v tem, da nekaj multinacionalk, kot so Bayer (prej Monsanto), Syngenta, Corteva in BASF, obvladuje ve\u010dji del globalne industrije semen. To ima konkretne posledice za kmete, male pridelovalce in \u0161ir\u0161o dru\u017ebo. Te orporacije obvladujejo ve\u010d kot 60 % svetovnega trga s komercialnimi semeni, kar pomeni, da ve\u010dina semen, ki jih kmetje uporabljajo, prihaja od teh podjetij. Zdru\u017eitve in prevzemi, kot je bila Bayerjeva akvizicija Monsanta, \u0161e pove\u010dujejo koncentracijo lastni\u0161tva in vpliva na trgu.<\/p>\n\n\n\n To v nadaljevanju je v bistvu iz filma Seme zamol\u010dana zgodba in iz knjige Semena uni\u010denja.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Velike korporacije patentirajo svoja semena, kar pomeni, da kmetje teh semen ne smejo ponovno uporabiti iz prej\u0161nje letine. Namesto tega jih morajo vsako leto znova kupiti. Primer: GSO semena, kot je Monsantojeva Roundup Ready soja, so za\u0161\u010ditena z intelektualno lastnino, zato kmetje, ki jih ponovno posejejo brez dovoljenja, tvegajo pravne to\u017ebe. Zaradi patentiranja in visokih razvojnih stro\u0161kov je cena teh semen pogosto zelo visoka, kar malim kmetom onemogo\u010da dostop.<\/p>\n\n\n\n Zaradi intenzivne promocije standardiziranih sort (hibridnih ali GSO) pride do izrinjanja avtohtonih in tradicionalnih semen, ki so prilagojena lokalnim razmeram. Posledi\u010dno kmetje postajajo odvisni od industrijskih semen in izgubljajo mo\u017enost, da ohranijo svoje lastne zaloge.<\/p>\n\n\n\n Korporacije pogosto to\u017eijo kmete zaradi domnevne kr\u0161itve patentov, \u010de na njihovih poljih najdejo patentirana semena, tudi \u010de so se ta raz\u0161irila naravno (npr. s pomo\u010djo vetra ali ptic).<\/p>\n\n\n\n Primer: Monsanto je v preteklosti to\u017eil ve\u010d kmetov zaradi ponovne uporabe semen, ki so bila pod njihovim patentom.<\/p>\n\n\n\n Kmetje morajo za vsako sezono znova kupiti draga patentirana semena in pogosto tudi povezane proizvode, kot so specifi\u010dni pesticidi in herbicidi (npr. Roundup za GSO rastline). To vodi do dolgov in finan\u010dne nestabilnosti, zlasti pri malih kmetih.<\/p>\n\n\n\n Podjetja, ki prodajajo semena, pogosto razvijajo tudi povezane herbicide, pesticide in gnojila. Na primer, Bayer prodaja Roundup Ready semena, ki so odporna na njihov herbicid Roundup.<\/p>\n\n\n\n Kmetje so prisiljeni kupovati pakete izdelkov, saj semena ne delujejo optimalno brez specifi\u010dnih kemikalij.<\/p>\n\n\n\n Ker ve\u010dino trga obvladujejo velike korporacije, je na voljo manj razli\u010dnih vrst semen. Ponudba se osredoto\u010da na komercialno donosne sorte, pri \u010demer zanemarjajo manj znane ali lokalno prilagojene sorte.<\/p>\n\n\n\n Tradicionalni pridelovalci semen, ki zagotavljajo avtohtone in cenej\u0161e sorte, te\u017eko konkurirajo velikim podjetjem, ki imajo finan\u010dne in pravne resurse za prevlado na trgu.<\/p>\n\n\n\n Dr\u017eave z manj razvitim kmetijstvom postajajo odvisne od semen velikih korporacij, kar vpliva na njihovo prehransko varnost.<\/p>\n\n\n\n Korporacije pogosto dolo\u010dajo pogoje za uporabo semen, kar daje malo manevrskega prostora za lokalne pridelovalce.<\/p>\n\n\n\n Industrijska semena pogosto spodbujajo intenzivne prakse kmetovanja, ki prispevajo k degradaciji prsti in zmanj\u0161anju biotske raznovrstnosti.<\/p>\n\n\n\n Primeri iz prakse<\/strong><\/p>\n\n\n\n Monsanto je v Indiji tr\u017eil GSO bomba\u017ena semena, ki so bila draga in odvisna od kemi\u010dnih gnojil in pesticidov. Mnogi kmetje so se zadol\u017eili, da so jih kupili, kar je v nekaterih primerih vodilo do porasta samomorov med kmeti, ki so bankrotirali.<\/p>\n\n\n\n Kmet Percy Schmeiser je bil to\u017een, ker so se GSO semena Monsanta naravno raz\u0161irila na njegova polja, \u010deprav jih ni namerno posejal. Sodi\u0161\u010de je odlo\u010dilo v korist Monsanta, kar je spro\u017eilo razprave o pravi\u010dnosti patentiranja semen.<\/p>\n\n\n\n In potem jaz z vpra\u0161anjem o modernih semenih posegam, kam \u017ee? Za zaklju\u010dek bi rekla samo \u0161e, da se denarja ne da jesti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Kako jaz pridelujem svoja \u2013 doma\u010da semena zdaj verjetno \u017ee veste. \u010ce ne si lahko prebereta Na sre\u010do mi dosti semen ni treba kupiti in hvale\u017ena sem za to. Zanimalo me je pa \u0161e kako zdaj to delajo po svetu in kot je zdaj po navadi sem vpra\u0161ala umetni inteligenco IA IA IA. Tako pravi:…<\/p>\n\n
\n