{"id":545,"date":"2020-06-23T20:09:15","date_gmt":"2020-06-23T20:09:15","guid":{"rendered":"https:\/\/domacasemena.com\/?p=545"},"modified":"2021-01-04T18:53:29","modified_gmt":"2021-01-04T18:53:29","slug":"pleveli-na-vrtu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/domacasemena.com\/?p=545","title":{"rendered":"Pleveli na vrtu"},"content":{"rendered":"\n

Tole zgodbo sem napisala pred pribli\u017eno enim letom za revijo Moj mali svet.  Zdaj pa gledam skozi okno na njivo in tako od dale\u010d vidim, da je zmeraj bolj zelena.  Ravno prav zaliva, da pleveli lepo uspevajo. Ne vem ali imam samo jaz tak ob\u010dutek, ali je res vedno ve\u010d teh plevelov ali pa se samo sledijo tja, kjer se jih ne zatira z herbicidi. Vsaj za dva plevela vem, da jih v \u010dasu moje mladosti ni bilo in to sta ambrozija in \u0161\u010dir. Ve\u010dina plevelov ima tudi doma\u010da imena, za ta dva pa jih ni ali pa jih jaz ne poznam.<\/p>\n\n\n\n

\"pleveli<\/figure>\n\n\n\n

Ambrozija<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Pelinolistna ambrozija je priseljenka. V Evropo je bila prenesena iz Severne Amerike. Je invazivna rastlina in povsod dobro uspeva. \u0160e najbolje ob robovih cest.  Kli\u010dni listi mlade rastline so mesnati, \u017eli\u010dasti, so pecljati. Prvi pravi listi so bolj ali manj nazob\u010dani.  Mlado rastlino je lahko izpuliti. Raste hitreje od polj\u0161\u010din. Odrasla rastlina lahko v vi\u0161ino zraste do 100 cm in dela na vrtu in njivi \u0161kodo.  Rastlina je enodomna z mo\u0161kimi in \u017eenskimi cvetovi. Na vrhu poganjkov je name\u0161\u010deno grozdasto mo\u0161ko socvetje, sestavljeno iz polkroglastih mo\u0161kih cvetov. Ni\u017eje, v zalistju zgornjih listov, so name\u0161\u010dena manj \u0161tevilna \u017eenska socvetja. Rastlina se razmno\u017euje s semenom.  Seme lahko ostane kalivo do nekaj desetletij in nekje sem prebrala, da skali, ko pride v stik s svetlobo. Poleg vsega je zaradi spro\u0161\u010danja velike koli\u010dine peloda \u0161e alergena. Vem, da je v Sloveniji odstranjevanje pelinolistne ambrozije zakonsko dolo\u010deno. Videti je ne morem in po vrtu in njivi jo \u017ee populim, ampak kaj, ko povsod drugje ob zara\u0161\u010denih parcelah, ob robovih cest in \u017eelezni\u0161kih prog vseeno raste in veselo cveti. \u0160e na\u0161 doma\u010di plevel, navadno koprivo uspe\u0161no izpodriva. Niste opazili?<\/p>\n\n\n\n

\u0160\u010dir<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Srhkodlakavi \u0161\u010dir je tudi priseljenec. Je enoletna \u0161irokolistna rastlina, prvotno doma iz tropske Amerike.  Tudi ta uspeva v vseh pogojih. Bi sploh pomislili, da bi bilo kako druga\u010de?  Prvi pravi listi rastline so jaj\u010daste oblike z vdrto konico, spodnja stran in \u017eile so pogosto rde\u010dkaste barve. Odrasla rastlina lahko zraste do 2 m visoko, v splo\u0161nem pa je ta vi\u0161ina pri nas do 1 m. Steblo odrasle rastline je zelo razvejano, pri tleh kmalu oleseni, poganjki so gosto dlakavi. Zaradi dobro razvitega koreninskega sistema je mo\u010den konkurent za hranila v tleh.  Rastlina semeni v velikih koli\u010dinah (do 1 milijon semen\/rastlino), seme ostane kalivo \u0161e dolgo \u010dasa, do 40 let. Mlade rastline se lahko izpulijo, ve\u010dje ko so, te\u017eje jih je uni\u010diti. Zdaj veste zakaj \u017ee cel mesec rijem po zemlji in pulim vse po .<\/p>\n\n\n\n

Saj poznate ta kmetijski nasvet: \u00bb \u010ce ne ve\u0161 kaj je plevel, potem izpuli vse. Kar bo ponovno zraslo je zagotovo plevel.\u00ab Druga dva plevela, ki jih kar naprej neuspe\u0161no preganjam in jih ne morem videti sta osat in slak. Teh dveh pa res ne maram, ker se ju ne da izpuliti in vedno znova in znova zrasteta.<\/p>\n\n\n\n

Njivski slak ali po doma\u010de povitek<\/em><\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Slak je ve\u010dletna rastlina, ki je ena bolj problemati\u010dnih plevelnih vrst. Pri nas uspeva povsod. Listi odrasle rastline so pecljati, pu\u0161\u010di\u010daste oblike in pri dnu prisekani ali zaokro\u017eeni. Stebla so gola, od 20 do 100 cm dolga in so plaze\u010da oz. se ovijajo okrog opore. Njivski slak se razmno\u017euje s semenom in vegetativno. Problemati\u010dno je izra\u0161\u010danje iz podzemnih stebel.  \u010cisto vsaka korenina ozeleni. Rast se nekoliko zaustavi , ko ga rastline kot npr krompir ali fi\u017eol prerasejo. Druga re\u0161itev ki ostane je samo \u0161e detelja in ve\u010dkratno ko\u0161enje.<\/p>\n\n\n\n

Osat in po doma\u010de tudi osat<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Njivski osat je tudi ve\u010dletna \u0161irokolistna rastlina, ki zaradi trdo\u017eivosti in na\u010dina  razmno\u017eevanja predstavlja v kmetijstvu velik problem. Listna ploskev je dlakava.  Tudi ta odrasla rastlina v polni rasti lahko dose\u017ee do 1 m v vi\u0161ino in raste v skupinah . Obse\u017een koreninski sistem je sestavljen iz vertikalnih in horizontalnih koreninskih poganjkov, s katerimi se rastlina vegetativno razmno\u017euje. Ve\u010dinoma se korenine nahajajo do pol metra pod povr\u0161jem, ni\u010d neobi\u010dajnega pa ni, \u010de jih najdemo tudi globlje in zato se ga ne da izpulit. Seme je jaj\u010daste oblike, veliko 2 -4 mm in se kon\u010da s padalcem, uporabljenim za razmno\u017eevanje z vetrom. Recept za uni\u010denje je redna ko\u0161nja. Seveda pa se to ne da po\u010deti med ostalimi posevki.<\/p>\n\n\n\n

Potem pa je tu \u0161e nekaj poznanih plevelov, katere toleriram do neke meje in jih ne preganjam do nezavesti. Mno\u017ei\u010dno se pojavljajo:<\/h2>\n\n\n\n

Navadna zvezdica ali po doma\u010de kurjevca<\/em><\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Je zelo raz\u0161irjena enoletna rastlina, ki je pogosto prezimna. Dol\u017eina stebel odrastle rastline je od 5 – 40 cm. Rast je obi\u010dajno plaze\u010da, letos ob obilici de\u017eja pa tudi kipe\u010da.  Listi so \u0161iroko jaj\u010daste oblike, na koncih koni\u010dasti in so najve\u010dkrat gladki ali pokriti z dla\u010dicami pri dnu. Listi so na steblo name\u0161\u010deni nasprotno. Rastlina ve\u010dinoma cveti od marca do septembra, ob ugodnih pogojih pa tudi v drugih mesecih leta. Cvetovi so mahni, bele do zelenkaste barve. Rastlina obilno semeni. Kalitev je najbolj obi\u010dajna spomladi in jeseni. Rastline hitro preidejo v fazo razmno\u017eevanja, tako da lahko jeseni kale\u010de rastline naslednjo pomlad \u017ee semenijo, nove rastline pa se nato \u017ee v istem letu spet razmno\u017eujejo. Rastlina se najve\u010dkrat razmno\u017euje s semenom, lahko pa pride tudi do vegetativnega razmno\u017eevanja z ukoreninjanjem plaze\u010dih stebel. Pretirano me ne moti, ker ostaja pritlehna. Menda je pa tudi u\u017eitna in uporabna v kulinariki. V su\u0161nih obdobji pa dobrodo\u0161el zadr\u017eevalec vlage v tleh.<\/p>\n\n\n\n

Portiluk ali navadni tol\u0161\u010dak<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Je poletna enoletnica, ki spomladi in poleti hitro raste. Dobro uspeva tudi v su\u0161nem obdobju, kar sem opazila.  Listi mlade rastline so jaj\u010daste do elipti\u010dne oblike, goli, mesnati in veliki od 2 do 5 mm. Ni mote\u010da. Odrasla rastlina je polegla, zraste do 50 cm v dol\u017eino. Pri dnu je steblo zelo razvejano, pogosto je rde\u010dkaste barve in \u017ee malo moti zaradi svoje velikosti. Cvetovi so majhni, rumeni in imajo 5 cvetnih listov. Obi\u010dajno se cvetovi odprejo \u010dez dan, v son\u010dnih, toplih pogojih.  Rastlina se razmno\u017euje s semenom.  Tudi ta plevel je uporabljena v prehrani, menda celo zelo zdrav z veliko \u017eeleza.  Torej, \u010de bi vsega pojedli, tega plevela ne bi bilo.<\/p>\n\n\n\n

Drobnocvetni rogovil\u010dek ali po doma\u010de voja\u0161ki plevel<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Kot je vedno pravila stara mati, se je mno\u017ei\u010dno pojavil med vojno. Zraste do pol metra in cveti z drobnimi rumeno belimi cvetovi. Mno\u017ei\u010dno vznikne pozno poleti. Lepo se izpuli. Ostaja in pre\u017eivi prav zato, ker se razra\u0161\u010da jeseni, po ve\u010dinoma na prazni njivi. Je nadle\u017een, se pa da sobivati z njim. Njegova volja po \u017eivljenju in velika mo\u010d razmno\u017eevanja sta vsako leto ponovno zelo opazna.<\/p>\n\n\n\n

Ostali pleveli<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Seveda to \u0161e ni vse. Na vrtu so \u0161e druge rastline, ki jih uvr\u0161\u010dajo med plevele, vendar se ne pojavljajo tako mno\u017ei\u010dno kot navedeni ali pa jih ne smatramo za plevele.  \u010ce smo na\u0161tejem nekatere: kamilica, vijolica, trpotec, trave, regrat, detelje. Nekatere ne preganjam, nekatere pa ob\u010dasno, \u010de jih je le preve\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Metode za uni\u010devanje plevela<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Moja najljub\u0161a je mehansko odstranjevanje.  Sem pa vsako leto te\u017eje kos tej veliko koli\u010dini plevela in letos se je zgodilo, da je bilo plevela veliko, \u010dasa pa malo in je plevel prerastel krompir. Komaj sem uredila zadevo. \u0160e ve\u010djo te\u017eavo pri vrtninah kot so korenje, rde\u010da pesa, koleraba in podobno. Te vrtnine sem sejala v vrsto in plevel uni\u010devala po korakih. Najprej, ko so vrtnine komaj pokukale iz zemlje, med vrstami in \u0161ele potem med vrtninami. Druga\u010de posevkov sploh ne bi dobila iz plevela.<\/p>\n\n\n\n

Druga zelo uporabna metoda za vrt je zastiranje. Nekatere rastline so zelo zadovoljne in hvale\u017ene za zastirko. Isto\u010dasno zastirka ustavi rast plevelov. Zastirko pripravim kar iz mlade posu\u0161ene trave, kopriv, kapucink. Sem in tja name\u010dem \u0161e paradi\u017enikove zalistnike. \u010ce bi imela slamo, potem bi uporabila tudi to. Tudi \u010dasopis je uporaben in kadar \u017eelim \u010disto ustaviti rast uporabim tudi karton.<\/p>\n\n\n\n

Naslednja metoda, ki mi je v\u0161e\u010d je polivanje z vrelo vodo. \u0160e bolje \u010de je ta voda \u0161e slana. Ni pa primerna za vrt ali njivo in bolj je u\u010dinkovita pri mladih rastlinah. Uporabna za odstranjevanje plevelov z raznih poti in dovozov.<\/p>\n\n\n\n

Kaj je \u0161e v uporabi? Kis, sol, \u010disti alkohol. Uporabno zopet predvsem pri dovoznih poteh, dvori\u0161\u010dih, ampak tega ne delam.<\/p>\n\n\n\n

Zanimiva pa je \u0161e koruzna moka. To pa sem prebrala in se mi je zdelo da bi bilo zanimivo poizkusiti. Koruzna moka sicer ne uni\u010duje plevela, vendar je gluten kontracepcijsko sredstvo za njihova semena, ki ne morejo skaliti.<\/p>\n\n\n\n

Nobena od navedenih metod pa ni trajna. Plevel je in bo vsako leto znova zrasel. Je pa tako, \u010de plevel ne rase, potem tudi vse ostalo ne bo.<\/p>\n\n\n\n

.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tole zgodbo sem napisala pred pribli\u017eno enim letom za revijo Moj mali svet. Zdaj pa gledam skozi okno na njivo in tako od dale\u010d vidim, da je zmeraj bolj zelena. Ravno prav zaliva, da pleveli lepo uspevajo. Ne vem ali imam samo jaz tak ob\u010dutek, ali je res vedno ve\u010d teh plevelov ali pa se samo sledijo tja, kjer se jih ne zatira z herbicidi. Vsaj za dva plevela vem, da jih v \u010dasu moje mladosti ni bilo in to sta ambrozija in \u0161\u010dir. Ve\u010dina plevelov ima tudi doma\u010da imena, za ta dva pa jih ni ali pa jih jaz ne poznam.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1045,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_s2mail":"","advanced_seo_description":"","jetpack_seo_html_title":"","jetpack_seo_noindex":false,"jetpack_post_was_ever_published":false,"_jetpack_newsletter_access":"","_jetpack_dont_email_post_to_subs":false,"_jetpack_newsletter_tier_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paywalled_content":false,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","jetpack_publicize_message":"","jetpack_publicize_feature_enabled":true,"jetpack_social_post_already_shared":true,"jetpack_social_options":{"image_generator_settings":{"template":"highway","default_image_id":0,"enabled":false},"version":2}},"categories":[24],"tags":[],"class_list":["post-545","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vrt"],"jetpack_publicize_connections":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/i0.wp.com\/domacasemena.com\/wp-content\/uploads\/2021\/01\/pleveli-na-vrtu.jpg?fit=940%2C400&ssl=1","jetpack-related-posts":[],"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/pcxL4t-8N","jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_likes_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/domacasemena.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/545","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/domacasemena.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/domacasemena.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/domacasemena.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/domacasemena.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=545"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/domacasemena.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/545\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1046,"href":"https:\/\/domacasemena.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/545\/revisions\/1046"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/domacasemena.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1045"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/domacasemena.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=545"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/domacasemena.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=545"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/domacasemena.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=545"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}