Rdečo čebulo, sorte ptujska rdeča, sem letos sadila zato, ker hočem gojiti domače, slovenske sorte zelenjave. Za pridelovano semena in čebulčka sem potrebovala čebulo. Verjetno bom to čebulo spomladi tudi sadila, da pridem do semen, čeprav s pridelkom nisem prav nič zadovoljna.
Enkrat mi je ena gospa pokazala, kako ohrani por svež skozi celo zimo. Prenese ga v toplo gredo. Kar tako z zemljo vred. To se zdaj mogoče sliši čudno, ampak tako je. Z lopato ga izkoplje in z zemljo vred prenese v toplo gredo. Por ostane svež celo zimo, če ga prej ne porabi.
Letos sem pridelala lep čebulček in še pravi je. Že se mi je zgodilo, da sem sejala eno sorto, pridelala pa drugo. Kdo je že rekel: »Kar seješ, to žanješ.« In res, to vedno drži. Seme, ki sem ga sejala se mi je predhodno skrižalo z drugo sorto. Tega pa ni bilo videti, dokler nisem pobrala čebulčka.
Še malo, pa bom pridelala prva letošnja semena. Še en dan, največ dva, potem bo treba semena pobrati, če ne se mi ga bo preveč izgubilo.
In zmagovalec v tej dirki je motovilec. Kako do semen motovilca? Poglejte zgodbo o motovilcu v Knjigi o pridelavi semen.
