Bo v prihodnosti seme novo zlato, je večkrat zastavljeno vprašanje. Moj odgovor poznate. Seme je več kot zlato. Vrednost semen bi morali meriti v zlatu. Pa jejte zlato, če lahko. Jaz bom raje krompir.
Ne maram hibridov. Gledano z vidika pridelave in shranjevanja semen, niso uporabni. Lepo zapakirana vsebina z krasno naslovnico, znotraj kdo ve. Ne bodo vam takoj pokazali svojega pravega obraza, šele, ko je čas za pobiranje sadov dela. Energije v takih rastlinah niso dobre. Prav tako takim rastlinam pravijo, da so brez prihodnosti.
Hibridna semena (F1)
Saj ste verjetno opazili v semenarnah tudi hibridna semena, označena z oznako F1, ki obetajo zelo obilen pridelek. Kaj pomenijo te oznake F? F1 je potomec, ki je nastal z direktnim križanjem dveh starševskih rastlin. Gre za križance, ki jih pripravijo z določenimi postopki in ta semena vzklijejo le enkrat.
Potem iz teh F1 nastanejo nova semena in če bi ta na novo nastala semena želeli uporabiti še naslednje leto, bi bil pridelek majhen in slab. Dobili smo namreč F2. Seme F2 ni kaljivo ali pa slabo kaljivo, lastnosti rastlin pa so celo slabše od starih staršev P.
Potem je pa še oznaka P. Ta označuje starševsko rastlino, ki mora biti čista sorta! Torej: križanje dveh P je F1 seme, samooploditev F1 pa je F2 seme.
Ob uporabi F1 hibridnih semen, se moramo vsako leto vrniti v semenarno in kupiti nova, če želimo imeti kaj pridelka. Nikoli nisem razumele te logike. A je čudno, da se kmetijstvo ne splača. Z mano se prav gotovo ne strinjajo proizvajalci hibridnih semen in semenarne, ki jih prodajajo. Ste mogoče opazili, da je med konvencionalnimi semeni na voljo zmeraj več hibridov. 70% pravijo, da jih je. Ne verjamete, poglejte malo med krmnimi rastlinami.
Me veseli, da je bilo opaziti, da razne včasih poznane sorte izginjajo iz prodajnih polic semenarn. Saj pravim, jaz hodim tja na ekskurzijo. Sicer ne tako pogosto kot bi želela, zato pa bolj opazim razliko.
Poglejmo še drugo plat zgodbe. Kaj o hibridnih semenih pravijo pridelovalci in semenarne.
Glavni namen je povišati tržni pridelek na enoto. Populacija raste, rabimo več hrane. Res? Požremo zmeraj več, naša prehrana pa je zmeraj bolj osiromašena. Namesto enega domačega jabolka moraš pojesti tri kupljene za isto vrednost hranilnih snovi, mineralov, vitaminov, karkoli. Posplošujem, ampak nekaj v tem smislu.
Prihaja do zaostrenih pogojev pridelave, kjer bo imel veliko težo pravilni izbor hibridov, kateri bodo lahko bolj kljubovali raznim stresom iz okolja. Predvsem bo pomembna večja odpornost na bolezni (glivične in virusne) in večja tolerantnost na napade škodljivcev. To pomeni, da se bo hibrid v večji meri sam sposoben upreti napadu bolezni ali škodljivcev iz okolja, kar za posledico prinese manj pogosto zaščito s fitofarmacevtskimi sredstvi oz. drugimi repelenti. Mislim bedarija, domače vrste pa to niso?
Pa še tretja plat zgodbe
Tudi do današnjih sort ne bi prišli brez križanja. Recimo kumarice za vlaganje. Če posejemo hibridna semena, je pridelek veliko večji kot, če sejemo navadna domača semena. Potem brokoli in cvetača. S hibridnimi semeni sem prišla do odličnega pridelka. Tudi glavnati ohrovt iz hibridnih semen zagotovo naredi kakovostne glave. Tudi ne drži čisto, da iz semen hibridov ni nikoli nič uporabnega. Poglejmo krompir. Po pravici vse kar kupite je hibrid. Rečejo vam, da ga lahko sadite maksimalno dve, v najboljšem primeru tri leta. Potem obvezno kupite novo seme. No, ne drži. Preizkušeno. Koruza isto. Je pa res, pripravljeni morate biti tudi na presenečenja. Na primer paradižnik. Iz hibrida lahko dobite naslednje leto tri različne vrste paradižnika. Ali ni zanimivo?
Kot povsod drugod ni vse črno, niti ne belo. Ampak dokler ni gensko predelano je odlično.