In kaj ima to veze s semeni?
Počasi mi zmanjkuje zelenjave, katere semena bi še lahko pridelala. Nekaj projektov imam še v delu, preden pa o njih poročam, potrebujem še fotografije in dokaze. Zgodbe pa se rojevajo sproti.
Tako mislim, da je sedaj pravi čas, da vam razložim najvažnejšo skrivnost dela s semeni. Saj ne vem, kdaj sem se začela zavedati dejstva, da mi – ljudje s svojo energijo vplivamo na rastline. To da rastline vplivajo na nas, vsi lahko občutimo. Zakaj se v gozdu spočijete, sprostite in uživate. Saj vi ste tam še vedno isti, kot pri delu za strojem ali v pisarni za računalnikom. Zato, ker so tam rastline, ki s svojo energijo vplivajo na vas. Z razliko od energijo, ki na nas ugodno vpliva. Z ljudmi je tako, tako. Včasih se s katerim takoj dobro razumeš, pri drugem pa ne gre in ne gre. Ne veš, kaj je narobe, človek ti ni nič slabega naredil, ampak enostavno ti ni všeč.
Ali ste že opazili, da so bile vaše rastline v primeru vaše daljše odsotnosti drugačene. Na primer, šli ste na dopust, rože ste pustili v oskrbi skrbni sosedi. Soseda je naredila vse prav za dobro počutje vaših rastlin, ampak niso bile iste kot takrat, ko ste vi doma. Zakaj? Niso čutile vaše energije. Menda so z znanstvenimi poizkusi to tudi že dokazali.
Kaj pa je s semeni in zakaj doma pridelana semena tako dobro kalijo in rastline uspevajo. Rekli boste so prilagojene na okolje. Da, drži. Drži pa tudi, verjemite ali ne, prilagojene so vašim potrebam. Nisem si tega izmislila jaz. To so naši predniki že zdavnaj vedeli, mi smo pa pozabili. Če boste iskali zapise, jih boste tudi našli.
Še nekaj je. Rastlina v svoje seme spravi svoj zapis. Skenira pogoje in energije v katerih je rastla in se reproducirala. Prav pri paradižnikih sem že napisala, da sem dobila čiste kopije plodov. Mogoče naključje, ampak tako je bilo.
Kaj delam jaz? Čisto nič posebnega. Samo prisotna sem na vrtu, polju, njivi. Največkrat tam, kjer imam semenske rastline. Največkrat pri delu uporabljam rokavice, nikoli pa takrat ko se dotikam semen. Vsa semena posejem z golo roko. Vsa semena poberem z golimi rokami. Vsa semena očistim z golimi rokami. Očiščena semena potem pustim nekje na mizi ali okenski polici, da se »sušijo«.
Ta teden so se mi ženske smejale, ko sem jim povedala kaj sem naredila zjutraj. Zbudila sem se ob 5.30, tako utrujena, kot bi me povozil traktor. Spati nisem mogla več, pa sem vstala in šla za eno uro v njivo, da sem se spočila. Potem sem lahko šla na delo, kjer me je čakal 12 urni delavnik. In z lahkoto sem ga opravila. Sploh zato, ker sem tega dne imela v gosteh gospo Irmo iz Žirov. Povabila sem jo, da je javno povedala to, kar jaz že dolgo vem, pa si nisem upala naglas povedati. Z gospo sva se spoznali ne nekem predavanju kjer se je govorilo o stvareh, ki so marsikomu čisto mimo. Moja najboljša kolegica, mi je rekla, da so to preveč duhovna področja. Ampak jaz nisem duhovna, sem bolj tehnični tip. Za vsako stvar iščem racionalno razlago. V glavnem tako bom rekla, gospa Irma in jaz imava ista zanimanja. Obe sva radi med rastlinami in obe, vsaka na svojem področju, uspešno delava z njimi.
Naslov njenega predavanje je bil: Kako rastline vplivajo na naš um in obratno. Gotovo ste že slišali za koga, da so rekli, da ima zelene roke, ali pa za koga, da se pogovarja z rožami. Z živalmi se itak že tako ali tako pogovarjamo, ampak z rožami. Pa za rože bi že še vsak razumel. Da pa se pogovarjaš s solato. To pa je že primer za določeno zdravstveno institucijo. No jaz se z rastlinami ne pogovarjam. Mislim, da ni potrebe za to. Tudi me rastline ne bi razumele. Kaj njih briga moje blebetanje. Energija je tista, ki jo razumejo. Nič ne mislim, da sem nekaj posebnega. Ampak pri rastlinah je tako, da zmeraj dajejo in dajejo tisto kar rabiš. Zato je eno izmed pravil: rastline za hrano, čaj, kozmetiko in druge namene nabiraj čim bližje svojega doma.
Ste že kdaj pustili fižol v posodi na mizi? Kaj so naredili otroci? No, ne vem za vaše, moji se ne morejo upreti, da ne bi segli z roko v posodo in fižol vsipali preko dlani. Isto mi delajo z ostalimi semeni. Dotikajo se jih in nanje prenašajo svojo energijo. Ne vem, mogoče jim dopade otip, mogoče pa je to v človeku zakoreninjene potreba, instinkt. Jaz to delam namenoma, ker vem da bo zelenjava zrastla iz teh semen pristala na naši mizi. Tako pač je.
V glavnem, če primerjam, vidim da moja domača semena kalijo bolje in bolj množično in zelenjava raste odlično in na mizi je ni boljše. Ras pa je, da vsako leto ni enako dobro za vse vrste. Narava tako uravnoteži, da je prav.
Naj zaključim to pisanja z začetkom. Petek je. Z dela sem prišla utrujena in spet se počutim kot bi me povozil traktor. Nepričakovano sem dobila nalogo, da napišem še eno zgodbo o semenih. Ne bi zmogla tega, če ne bi prej šla za eno uro na vrt. Pobrala sem prva letošnja semena, to so motovilčeva semena. Malo sem se pomudila pri letošnjem projektu, to so semena domače sorte ohrovta, naredila sem fotografije zelene, ki je ravno pred cvetenjem in tukaj sem sedaj, spočita in srečna. Zahvaljujoč rastlinam in njihovi energiji, ki mi jo dajejo je zdaj tu ta zgodba. Dolgo časa sem odlašala z njo, ampak zdaj se je kar sama napisala. Tako kot semena, ki vzklijejo, ko je pravi čas.