Ta pa mene spominja na osat. Cvetovi so podobni, listi pa so drugačni.  Ampak ja, pegasti badelj in osat sta iz iste rastlinske družine. Pri nas rase osat, pegasti badelj pa  je sredozemska rastlina. Zraste do dva metra visoko. Videla sem tudi že osat kot okrasno rastlino. Tudi moji sosedje so mislili, da sem posejala rože, ko je pegasti badelj zacvetel. Ampak ne bi, nisem človek za rože.

Pri pegastem badlju najprej opazite, potem pa še občutite bodeče liste z značilno belkasto obarvanimi lisami. Za pegasti badelj je značilno socvetje rožnato vijolične barve. Čas cvetenja je od junija do septembra. Iz oplojenih cvetov se razvijejo plodovi, ki imajo trdo lupino in svilnate dlačice, ki kmalu odpadejo. Plodovi 6 do 7 mm in črno-rjave barve.

Vzgoja

Prvič sem pegasti badelj posejala pomladi v korita in sadike zgodaj poleti presadila na rob zeliščnega vrta. Ker je na semenskem paketu pisalo, da je dvoletna rastlina, sem bila prepričana, da bo zacvetel šele drugo leto. Presenečenje, cvetel je že isto leto.  Zakaj? Pegasti badelj je eno do dvoletna rastlina. Če želimo pridelati čim več semen, ga sejemo že leto prej avgusta ali septembra. Če seme posejemo konec poletja, bomo majhne poganjke videli že jeseni. Zima jih bo nekaj pobrala, nekaj najmočnejših bo zimo preživelo in prek leta bo pegasti badelj zacvetel . Tako bo jeseni razvil le rozeto, naslednje leto pa se bo bogato razrastel. Precej manj (ampak vseeno nekaj) pridelka semen pa dobimo s spomladansko setvijo. Sejemo ga zgodaj, najkasneje aprila, lahko pa tudi že marca začnemo s pripravo sadik v lončkih.

Listi badlja so pred cvetenjem res izjemno lepi.  Kakor hitro rastlina odcveti, se zapre in takrat moramo porezati glavice, sicer nam veter seme odnese.

Pegasti badelj ni občutljiva rastlina in se zelo rad razbohoti na mestih, kamor veter do zemlje prinese njegova semena, in zraste tudi do slaba dva metra v višino, pa tudi meter v širino. Je pa dobesedno posut z iglicami, ki so zelo tanke in povzročajo zelo neprijetne globoke pike.

Meni se sedaj po prvem letu zasaja kar sam. Par sadik vedno tudi preživi zimo in seme za setev ne potrenjem več.

Pobiranje in shranjevanje

Cvetni koški so primerni za pobiranje, ko se barva cveta spremeni v bledo rjavo barvo. Prvo leto sem nekaj koškov pobrala prezgodaj in s semeni ni bilo nič. Te cvetne glavice nato posušim. Za čiščenje semen sem si kupila čisto nove rokavice. Pa še niso bile dovolj debele, da se ne bi zbodla.  To so pa res zoprna semena. Najraje kar počakam, da se naredijo puhasta padalca in se cvetni košek odpre.

Ko mi uspe semena osvoboditi iglic, s pomočjo cedil in pihanja odstranim puhasta bela padalca, ki se držijo semena . Tako se semena da čisto očistiti in so tudi primerna za prehrano in jaz jih kar vsa pojem.  Semena, tako kot vsa shranjujem v steklenih kozarcih.

 Verjamemo, da je ta način pridelave semen najbolj naraven in ohranja semena v njihovi prvinski obliki, kar pomeni tudi z vsemi njihovimi dobrodejnimi učinkovinami.

Pobira se tudi mlade liste, vendar tega ne delam in verjetno tudi ne bom.

Uporaba

Treba je ločiti med zdravilnostjo zeli in plodov. Le plodovi  vsebujejo čislano snov silimarin, zaščitno in zdravilno za obolela jetra. Silimarin ni vodotopen, zato uživanje čaja pri obolenjih jeter ni učinkovito. Semena badlja zato uporabljamo tako, da jih pojemo. 1 čajno žličko semen zdrobimo ali zmeljemo ter dodamo npr. jogurtu, ne preveč vroči juhi, rižu ipd. Zdrobljena semena posujemo po že pripravljeni hrani in jih ne kuhamo.

Priporočljiva kura je : krat po 1 čajno žličko zdrobljenih semen dnevno, neprekinjeno 3 tedne, ob hujših težavah lahko tudi do dva meseca. Potem pa terapijo za vsaj teden dni prekinemo in jo ponavljamo po potrebi. Čajni napitek iz plodov je uporaben le za lajšanje blagih prebavnih motenj

Pegasti badelj lahko uporabimo tudi v kuhinji, in sicer lahko mlade cvetne glavice, ki so komaj začele cveteti, pripravimo podobno kot artičoke. Tudi mladim listom najprej odstranimo male trne in jih nato blanširamo ter uporabljamo kot špinačo.

V ljudski medicini se pegasti badelj uporablja pri zbadanju v rebrih, boleznih vranice, malariji, migreni, morski bolezni, pri krčnih žilah, prebavnih motnjah, žolčnih obolenjih, maščobni okvari jeter, toksičnih obolenjih jeter, kroničnih vnetjih in cirozi jeter in tudi kot protisredstvo pri zastrupitvi z mušnico.

V farmaciji se pegasti badelj uporabljamo za preprečevanje in zdravljenje poškodb jeter, ki nastanejo zaradi alkohola ali strupov, pri motnjah delovanja jeter, cirozi in zamaščenih jeter. Pri obolenjih jeter večinoma kupimo pripravke iz visoko koncentriranih suhih izvlečkov, ki so na voljo v obliki kapsul, tablet in dražejev.

Za vrtičkarje

Zelo je neugoden zaradi visoke rasti in rad poleže. Poleg tega zelo bode in ni primeren za na vrt. Potrebno je tudi vedeti, da ko enkrat naredi semena in se la ta sama zasejejo, ga boste imeli takoj polne gredice.