Danes sem se pripravljala na prvo setev v letu. Pripravila sem zemljo za sejanje paprik in feferonov. Glede na vreme, kar v kuhinji. Včasih so me doma čudno gledali, zdaj sploh več ne opazijo. Najprej pripravim lončke z zemljo, da se zemlja malo ogreje. Sejala bom naslednji konec tedna. Kot sem preverila na koledarju so drugi konec tedna dnevi primerni za plod. Vsako leto na začetku leta še gledam setveni koledar, potem čez leto mi običajno to ne uspe več. Ni časa in mečem semena v zemljo, kadar pač utegnem.

Vzgajam svoje sadike

Že leta vzgajam svoje sadike, sploh ni težko. Enkrat so večje, drugič manjše, enkrat bolj močne, drugič manj, še zmeraj pa je nekaj zraslo in tudi rodilo. Pridelek je pač iz leta v leto drugače, ampak na to ne vpliva samo setev. Imam svoja semena. Tudi že leta. Izkušnje so pokazale, da je neprimernejši čas za sejanje paprik in feferonov konec januarja ali začetek februarja. Za paradižnike pa približno mesec kasneje. Paprike vzgajam kar na okenskih policah po hiši v ogrevanih prostorih, paradižnike pa v neogrevanih prostorih, kot je garaža. Tako se mi je pokazalo za najbolje.

Primeren prostor

Leta nazaj sem tudi paprike imela v garaži, ampak je trajalo celo večnost, da so semena skalila. V ogrevanih prostorih se to zgodi hitreje. Pomemben faktor igra tudi svetloba oz. daljšanje dneva. Ne obsvetljujem sadik s svetilkami. Kot vse ostalo: posejem in čakam, da zrase. Zmeraj nekaj zrase.

Imam svoje domače seme

Sejance pikiram v jogurtne lončke. Poskusila sem tudi z rolicami od toaletnega papirja, ni šlo. Sadike so propadale. Sejem in sadim tri vrste paprik in tri vrste feferonov. Sorte, ki se mi dopadejo in od katerih imam uporaben pridelek. Vse paprike so mesnate, konkretne sorte: kuratorska kapija, domače manjše okrogle in rumene tipa babura. Imen sort ne vem. Z vsemi sem začela s podarjenimi semeni iz nadaljujem s shranjevanjem semen. Feferone imam najraje pekoče okrogle rdeče. Semena sem pobrala tastu, ker so se mi zdeli feferončki lepi. Pokazala pa se je, da so dobri vloženi in za salso. Imam še rdeče sladke in pekoče rumene, ampak s temi je tako, da nikoli ne vem ali bodo pekoči ali sladki in ali bodo rdeči ali rumeni. Sejem jih posebej, sadim posebej, kaj zrase pa vidim šele ko rodijo. Saj vem, semena so se mi skrižala. Pa prav vseeno mi je. Ko zrasejo vidim kaj je kaj. Uporabljam jih pa bolj malo. V vrtu visijo bolj ko ne za obiskovalce in za okras. Pa za jelene. Prav rada bi videla te jelene, ki so jih pojedli. Po moje so šli potem na turbo pogon. Ne bi verjela, če ne bi videla pojedenih feferonov.

Pomembna je zemlja

Letos se jezim na zemljo. Običajno že jeseni pripravim zemljo, lani sem bila lena in za potaknjence rož kupila zemljo in zdaj mi prvič v življenje ne rasejo in se mi sadike sušijo. Za sadike imam drugo vrsto zemlje. Ne bom povedala katere znamke, ampak tudi ta ni v redu. Kaj vse za eno svinjarijo zmečejo v to zemljo. Bom jaz raje, kot vedno za pikiranje pripravila svojo zemljo. Poberem nekaj svojega komposta, zemlje z gozda in postani gnoj. Vsaj vem, da je v taki zemlji samo bio drek in domače živali. Sem že raje, da sadika propade zaradi strune ali gliste, kot da v zemlji dobiš ostanke polivinila. Fuj. Sneg je pobralo, ko malo neha deževati pojdem po zemljo. Če bo treba pa z dežnikom. Prav res mi je žal, da sem bila jeseni preveč lena. Mislim, je močno padla kvalitete zemlje, ki jo prodajajo po vrečkah. Packarija, kot postaja vse ostalo. Pa pravijo, da je covid problem. Ne covid, v smeteh se bomo zadušili.