O hibridnih semenih sem že pisala, ravno tako o gensko spremenjenih semenih. K temu pisanju sedaj me je spodbudila gospa, ki mi je napisala, da se boji kupiti semena v semenarni, ker so gensko spremenjena in ne bo mogla v nadaljevanju pridelovati svojih semen. Trenutno na gensko spremenjena semena še ne boste naleteli, tudi po pomoti ne. Skrb pa ni čisto neutemeljena, zato več tudi o tem v nadaljevanju.
Razlika med gensko predelanimi semeni in hibridnimi semeni je v načinu njihovega nastanka in uporabi.
Genska predelana semena (GSO)
Gensko predelana semena so semena, pri katerih je bil genski material (DNA) spremenjen z uporabo biotehnoloških metod, kot je genski inženiring. Pri tem se v rastlino vnesejo geni iz drugih organizmov (npr. bakterij ali drugih rastlin), da bi ji dali specifične lastnosti, ki jih z običajnim križanjem ni mogoče doseči.
Primeri prednosti in lastnosti:
- Odpornost na škodljivce ali bolezni (npr. vnos gena za proizvodnjo pesticidov).
- Odpornost na herbicide.
- Povečana toleranca na sušo ali slane pogoje.
Uporaba: GSO se pogosto uporabljajo v velikih komercialnih kmetijah, predvsem v pridelavi koruze, soje in bombaža.
Hibridna semena
Hibridna semena nastanejo s križanjem dveh specifičnih starševskih rastlin z različnimi lastnostmi. To križanje se izvede naravno, brez spremembe DNA. Cilj je združiti najboljše lastnosti obeh staršev, kar običajno vodi do močnejših in produktivnejših rastlin.
Primeri prednosti in lastnosti:
- Večji pridelek (pojav, znan kot hibridna moč ali heterozis).
- Boljša odpornost na bolezni in neugodne razmere.
- Enotna rast in zrelost rastlin.
Pomanjkljivost: Semena, pridobljena iz pridelka hibridnih rastlin, običajno ne ohranijo enakih lastnosti kot prvotna generacija, zato morajo kmetje vsako sezono kupovati nova semena.
Zakonski okvir v Sloveniji in EU
V Sloveniji je prodaja in uporaba gensko spremenjenih semen strogo regulirana in večinoma prepovedana. Slovenija ima skupaj z drugimi državami Evropske unije zelo restriktivno zakonodajo glede gojenja in prodaje gensko spremenjenih organizmov (GSO), vključno s semeni.
- Prepoved gojenja GSO v Sloveniji
Slovenija je leta 2011 uvedla prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin. Ta zakonodaja temelji na previdnostnem načelu, saj obstajajo pomisleki glede vplivov na okolje, zdravje ljudi in biotsko raznovrstnost. - Dovoljenje za uporabo v EU
V EU se lahko gensko spremenjeni organizmi gojijo le, če so odobreni na ravni Evropske komisije. Kljub temu imajo posamezne države članice možnost, da prepovedo gojenje GSO na svojem ozemlju, kar je Slovenija izkoristila.- Edina gensko spremenjena rastlina, ki je bila dovoljena za gojenje v EU, je koruza MON810, a je ta v Sloveniji prepovedana.
- Uvoz gensko spremenjenih organizmov
Čeprav je gojenje prepovedano, je v Sloveniji dovoljeno uvoziti in uporabljati gensko spremenjene organizme za krmo in hrano, vendar morajo biti ti izdelki jasno označeni in skladni z zakonodajo EU. - Označevanje izdelkov
Izdelki, ki vsebujejo več kot 0,9 % gensko spremenjenih organizmov, morajo biti ustrezno označeni.
Naslednji podatki so povzeti s strani : www.gov.si
Gensko spremenjeni organizmi v Sloveniji
V Sloveniji je v Register GSO vpisanih več kot 100 zaprtih sistemov za delo z GSO v 1. in 2. varnostnem razredu. Za vsak posamezen GSO je bila pripravljena ocena tveganja za ovrednotenje možnih škodljivih vplivov GSO na okolje in na zdravje ljudi ter živali.
Gensko spremenjeni organizmi na evropski ravni
V Evropski uniji se je večina držav (19 izmed 27) odločila, da na svojem ozemlju omeji ali prepove pridelavo GSO. Trenutno pridelujejo dovoljeno gensko spremenjeno koruzo MON 810 le v Španiji in na Portugalskem. Države članice večinoma uvažajo GSO za krmo, predvsem GS sojo kot vir beljakovin (pokrivanje do 70% potreb leta 2021). Uvoženi GSO imajo dovoljenje, so označeni (vsebina v angleškem jeziku) in jih je možno slediti.
Gensko spremenjeni organizmi na mednarodni ravni
V prosti prodaji po svetu so večinoma gensko spremenjene rastline namenjene kultivaciji. V letu 2020 so gensko spremenjene rastline rasle na 191,7 milijonih hektarov kmetijskih površin, kar je enako 94-kratni površini celotne Slovenije, površina se z leti povečuje. Gensko spremenjene rastline so gojili v 26 državah sveta (21 držav v razvoju in 5 razvitih), med katerimi sta tudi državi članici Evropske unije. Poleg tega tudi 44 držav uradno uvaža GSO za hrano ali krmo (med njimi 26 držav Evropske unije). Tako je 70 držav sprejelo GSO za pridelavo ali hrano oziroma krmo. Najbolj razširjene gensko spremenjene rastline so soja, koruza, bombaž in oljna ogrščica, manj razširjene pa buče, papaja, lucerna, jajčevec in riž.