Poučna in zanimiva knjiga, ki vam bo dala misliti.

V knjigi Wohlleben obdela povezavo med prisotnostjo volkov v ameriškem narodnem parku Yellowstone in stanjem tamkajšnje vegetacije, še posebej dreves. Kako iglasti gozdovi sredi peklenske vročine sami ustvarijo dežne oblake? O divjadi človek misli, da živi v gozdu in stika za hrano, ki ji jo daje narava. V Nemčiji so raziskave iztrebkov pokazale, da 37 odstotkov hrane najde na krmiščih. Še več, na Švedskem so prišli do podatkov, da dobe divje živali od človeka nekajkrat več hrane kot tiste, ki jih redijo v industriji na farmah!? Kaj pa v Sloveniji? Množične migracije ne zadevajo le človeške populacije, v dobah podnebnih sprememb se zaradi vročine na sever množično selijo tudi drevesa. Toda ta večni proces je zdaj resno ogrožen.

Primer je znan in pomenljiv: ko so iz parka pred deset leti ljudje počasi trebili in potem v tridesetih letih prejšnjega stoletja dokončno iztrebili volkove, se je v naslednjem obdobju dramatično poslabšalo stanje vegetacije predvsem ob rečnih bregovih, za kar so bili med drugim odgovorni jeleni, ki so se na vso moč razmnožili in začeli objedati tudi obrečne drevesne poganjke. Leta 1995 so tako volkove ponovno naselili v parku in posledica so bile dramatične vizualne spremembe samega parka v naslednjem obdobju, saj je volčje krdelo bistveno vplivalo na ekosistem tega prekrasnega narodnega parka. In kaj mislite, da je v Sloveniji drugače? In kaj se zgodi, ko v tem natančno uravnoteženem svetu preskoči zobec? Kakšne vzajemne povezave obstajajo med vrstami, živalmi in rastlinami, pa tudi med človekom in naravo? Taka nedolžna stvar kot je krmljenje ptic je v naravi cela revolucija in posledica je nastanek nove vrste. Peter Wohlleben pripoveduje o teh čudovitih prepletih in nam pokaže, kako zavozlano in ranljivo je naše okolje: vse je natančno uravnoteženo in naravnano kot urno kolesje – in še tako majhna sprememba ima lahko nepričakovane ter daljnosežne posledice.