Izkoristila sem priložnost in šla poslušati Mišo Pušenjak. Napovedana tema je bila semena solatnic in motovilca. Moram reči, da mi je ženska všeč, ker je tako praktična.

Vsakem kar takoj in že vnaprej povem, da se mi z kakšnimi pripravki, dodatki ali posebno nego rastlin ne da ukvarjati. Ne samo, da se mi ne da, tudi časa nimam za to. Veliko tega je Miša vedela povedati, nič si nisem zapisal in vse je šlo skozi eno uho noter, skozi drugo ven. Pri meni je tako, če rase, rase in če ne, potem drugič sadim drugam ali pa ne sadim.

To da je treba za semenke odbrati najlepše in najmočnejše rastline, ni nič novega. Premalo pa sem bila do sedaj pozorna na razne bolezni. Vem pa, daje v takih primerih bolje semena ne pobrati.

Dobro pa sem slišala in si zapomnila, da seme motovilca in solate pozori še, ko je semenka že pobrana. Ravno dan pred predavanjem sem pobrala ves semenski motovilec in ko sem to slišala sem si morala čestitati, kako sem vendar pametna. Pravzaprav pa ni čisto tako. Prejšnja leta sem pod motovilec polagala vrtnarsko kopreno, da nisem izgubljala semen. Letos pa je kar naprej dež, pa ne da se mi več tako gledati vsako seme posebej, kot včasih in sem tudi jaz morala postali bolj praktična. To je razlog da sem semenke pobrala že, ko je seme še zeleno.

Novo kar sem glede motovilca še slišala je, da se različne sorte med seboj hitro skrižajo. Nikoli nisem bila na to pozorna, ker imam od zmeraj samo eno vrsto motovilca. Mislila sem, da bi se lahko križal s spominčicami, ampak očitno ta verjetnost ne obstaja. Za kalitev motovilca je problematična temperatura, namreč nad 20°C ne kali. Če bi želeli ljubitelji motovilca imeti motovilec bolj zgodaj jeseni, se to da rešiti s setvijo v lončke. Drugače, pa kot sem že večkrat povedala. Pridelati semena motovilca je mala malica.