Letos sem pridelala lep čebulček in še pravi je. Že se mi je zgodilo, da sem sejala eno sorto, pridelala pa drugo. Kdo je že rekel: »Kar seješ, to žanješ.« In res, to vedno drži. Seme, ki sem ga sejala se mi je predhodno skrižalo z drugo sorto. Tega pa ni bilo videti, dokler nisem pobrala čebulčka.
Še malo, pa bom pridelala prva letošnja semena. Še en dan, največ dva, potem bo treba semena pobrati, če ne se mi ga bo preveč izgubilo.
In zmagovalec v tej dirki je motovilec. Kako do semen motovilca? Poglejte zgodbo o motovilcu v Knjigi o pridelavi semen.
Vse te rastlinice imam posajene v jogurtne lončke. Včeraj sem jih iz garaže prenesla na balkon, da se malo privadijo na zunanje majske temperature. V normalnih časih sem vse sadike lahko sadila zunaj 15. maja. Letos smo pa komaj malo prej sneg odkidali z dvorišča. 10 cm snega smo imeli še 28. aprila.
Krompir sadimo doma, za svoje potrebe. Vsako leto spomladi, ko je treba kupiti seme se gospodar in gospodinja pritožujeta nad ceno semenskega krompirja in skregata zaradi izbire primerne sorte. Zaradi cene ne bi sadili svojega krompirja, kvaliteta je tista, ki premakne kazalec na tehtnici. Pomagamo pa si tako, da nikoli ne kupimo vsega potrebnega semena. Del kupimo, del semena sadimo iz lastne pridelave, ali pa zamenjamo na okoliških kmetijah.
Čisto resno, v moji spalnici raste solata. To pa zato, ker je to edini dovolj svetel prostor v hiši, v katerem je zaprt radiator.
Tudi letos solata že raste tam. Posejala sem jo že meseca januarja in pikirala v sredini meseca februarju. Posejala sem jo kar v cvetlične lončke, pikirala pa v male plastične lončke. Uporabim odpadne plastične lončke v katerih kupim jogurte ali skuto. V mesecu marcu, odvisno od vremena in zunanjih temperatur pa jo bom presadila v vrt.
