Čisto resno, v moji spalnici raste solata. To pa zato, ker je to edini dovolj svetel prostor v hiši, v katerem je zaprt radiator. Čisto v redu je, samo mož se včasih pritožuje, da mora spati v rastlinjaku.
Tudi letos solata že raste tam. Posejala sem jo že meseca januarja in pikirala v sredini meseca februarju. Posejala sem jo kar v cvetlične lončke, pikirala pa v male plastične lončke. Uporabim odpadne plastične lončke v katerih kupim jogurte ali skuto. V mesecu marcu, odvisno od vremena in zunanjih temperatur pa jo bom presadila v vrt.
Takrat namreč rabim v spalnici prostor za paradižnike, ki sem jih tudi že sejala, niso pa še skalili. Ko paradižniki zrasejo na višino 30 cm, takrat pa je res spalnica malo podobna džungli, kot sem tudi že slišala. Ampak nič za to. Solata pa vseeno raste in tudi paradižniki dobro uspevajo.
Solato v vrtu v mesecu marcu in aprilu pokrivam z vrtnarsko kopreno. Pod njo kar lepo uspeva, tudi če so zunanje temperature še vedno nizke. Drugače pa je vrt na sončni strani in narejen kot past za sonce. Spomladi je to zelo dobro, poleti pa ne najbolj.
Solatno seme imam svoje in po že kar nekaj letih, kar ga pridelujem, imam tudi solato že za svojo. Kašnega posebnega imena nima, poimenovala sem jo zelo inovativno kar Zelena solata.
Originalno seme je verjetno bilo seme solate Atrakcije, ampak nisem čisto prepričana, ker sem takrat eksperimentirala z različnimi sortami solate. Zrasla mi je čisto po naključju in to drugo pomlad od sejanja. V vrtu imam namreč nekakšno doma narejeno toplo gredo iz polivinila. V jeseni sem z njo pokrila radič in spomladi mi je na tistem mestu že v mesecu marcu pognala solata. Ker je bila solata zelo dobra in je naredila lepe glave, sem eno pustila, da je šla v cvet in naredila seme. Seme sem pobrala in od takrat ga vzgajam letno.
Seme solate je čisto enostavno pridelati, ker je solata vetrocvetka in ni nevarnosti za križanje z drugimi sortami. Je pa ena težava, o kateri mi pripovedujejo tudi drugi. Treba je vedeti kaj seme sploh je, oz. kako zgleda in kdaj ga pobrati. Prvo leto sem bila sama tako pametna, da sem hodila rastlino samo opazovati in sem čakala, da neredi svoje. Sicer ve že vsak mulec povedati, da imam dolge kable, ampak sama zase raje pravim, da sem kmet z debelim krompirjem – tisti iz znanega slovenskega pregovora. V tem stilu sem to počela toliko časa, da je okoli matične rastline že poganjalo polno novih rastlinic. Takrat sem končno ugotovila, da je že skrajni čas, da poberem semena, kar jih je še ostalo. Dobra plat tega je, da so semena bila zagotovo dovolj zrela.
Zdaj vam povem še, kako ugotavljam, kaj sploh moram z rastline pobrati. Prvo seme kupim. Na paketku zmeraj piše, kaj j v njem, tako potem vsebino originalnega paketa primerjam z tistim kar nastane na rastlini. Vse ostalo potem pride s prakso.
V tem času sem se pri solati veliko naučila. Najprej sem se naučila, da solata, ki gre v cvet ni samo solatni izrodek, ki kvari podobo vrta in je dober samo za kokoši, ampak rastlina dejansko cveti in naredi semena. Sicer cvetoča solata ni ne vem kakšna lepota, je pa vseeno zelo zanimivo opazovati kako se preobrazi iz zelene glave v pravo malo cvetoče drevo. Naučila sem se tudi, da se semena lahko začne pobirati, ko so na rastlini opazna prva bela padalca.
Naučila sem se semena tudi očistiti in shranjevati. Očistim jih s pihanjem. To gre pa tako, da semena dam v jogurtni lonček in narahlo piham vanj. Semena ostanejo na dnu, ostale smeti pa odletijo iz lončka. Čisto vse ne, večina pa. Shranjujem pa semena v steklenih kozarcih v suhem prostoru z najbolj konstantno temperaturo in v temi.
Praksa me je naučila tudi, da je potrebna opora za cvetoče steblo, ker drugače omahne na tla. Zgodilo pa se mi je tudi, da je solata naredila tako trdno glavo, da se cvetno steblo ni moglo prebiti skoznjo in je posledično propadlo. Tako glavo malo zarežem, tako kot se to naredi pri zeljnati glavi.
Brez dvoma, pa je domače seme boljše od kupljenega. Meni vedno skoraj vse seme skali. Solata dobro raste in je okusna za pojest. Vsako leto sejem tudi solato sorte Unicum, katere seme tudi imam svoje že več let. Isto sorto seje tudi tašča, vendar ona zmeraj kupi seme. Lahko verjameta ali pa tudi ne, da je solata iz domačega semena drugačna kot tista iz kupljenega semena, čeprav je sorta ista. Da pa ne boste napačno razmišljali, moja solata uspeva bolje.
Tudi tale solata v spalnici se obnese. Na tak način hitreje vzgojim solatne glave, ki jih imamo pri nas doma vsi raje, kot mlado solato.