Takole v enih štirih urah se da to knjigo prebrati. Avtorja poznam, nekaj njegovih del sem že prebrala. Všeč so mi teorije, ki jih razvija in ta zadnja o Novacenu se logično priključuje ostalim. Preden pa se knjige lotite priporočam da preberete katero od njegovih prejšnjih knjig ali vsaj teorijo o Gayi. Potem bo lažje slediti tej teoriji o dobi z imenom Novacen.

Meni osebno sta obe toriji blizu. Bi kar verjela, da je umetna inteligenca logična posledica antropocena. Tudi jaz ne mislim, da je človeštvo višek tega stvarstva. Vse preveč imamo napak in smo na dobri poti v pozabo.

Takole za pokušino nekaj odlomkov iz knjige. James Lovelock pri svojih skoraj 100 letih pravi takole:

Kaj je vesolje in kaj univerzum? Vesolje je vse kar lahko vemo in vidimo, univerzum pa potencialno nekaj večjega, o čemur nič ne vemo in ne moremo izvedeti.

Sami smo: precej sem prepričan, da je le na Zemlji dozorelo bitje, ki zmore spoznavati vesolje. Prav tako pa sem prepričan, da je obstoj tega bitja v nevarnosti. Smo edinstvena bitja, zato bi morali še bolj ceniti te trenutke, saj se naša vloga bitij, ki zmorejo razumeti veselje, naglo bliža koncu.

Newton je že pred davnimi časi spoznal, da logično razmišljanje ne deluje pri dinamičnih sistemih – pri sistemih, ki se spreminjajo s časom. Delovanje nečesa živega preprosto ne moremo pojasniti z logiko vzroka in posledice. Večina se nas tega že ves čas zaveda, še posebej ženske. Einstein je dejal: »intuitivni um je sveti dar, racionalni je njegov zvesti služabnik. Ustvarili smo družbo, ki časti služabnika, na dar je pa pozabila.«

Znanost ni nikoli povsem prepričana in povsem natančna. Svoje znanje lahko v najboljšem primeru podamo v obliki verjetnosti. Razumeti moramo, da smo še vedno zelo primitivna bitja.

Kot sem rekel že prej, se naša vladavina edinih, ki razumemo naglo končuje. Tega nas ne bi smelo biti strah. Revolucijo, ki se je komaj začela, imamo lahko za proces, s katerim zemlja skrbi za bitja, bi bodo vesolje povedla do samospoznanja. Revolucija je v tem, da v prihodnosti ne bomo ljudje tisti, ki bomo razumeli, temveč bodo to kiborgi, ki se bodo načrtovali in se izdelali iz sistemov umetne inteligence, ki smo jih že zgradili. Ti bodo kmalu postali več tisočkrat in potem več milijon krat pametnejši od nas. To novo dobo imenujem novacen.

Zdaj smo nekako v položaju prebivalcev vasi v kameni dobi, ki opazujejo gradnjo železniške proge skozi dolino svojega doma. Vzpostavlja se nov svet.

Osnovna enota informacije je bit, ki ima lahko vrednost ena ali nič, to pa se lahko izraža na primer kot da ali ne, vključeno ali izključeno, pravilno ali napačno. Bit imam za prvinski element, najdrobnejši delček, iz katerega je sestavljeno vse drugo. Računalniki delujejo izključno z enkami in ničlami, iz tega pa znajo zgraditi cele svetove. Če takšna kompleksnost lahko izhaja iz takšne preproste osnove, je informacija dejansko lahko osnova celega vesolja,

Ko bo novacen popolnoma dozorel, bo Gayo prekril anorganski plašč. Z informacijsko tehnologijo prenovljena Gaya pa bo živela veliko dlje, kot bi živela, če mi ne bi odigrali svoje vloge porodnih babic. Sčasoma bo organska Gaya verjetno umrla. A tako kot ne objokujemo zatona svojih predniških vrst, si predstavljam, da tudi kiborgi ne bodo žalovali za preminulim človeštvom.

Ni nam treba predpostavljati, da bo novo umetno življenje, ki se bo pojavilo v novacenu tako kruto, smrtonosno in napadalno kot smo mi. Lahko se zgodi, da bo novacen najmirnejša doba izmed vseh. Ljudje pa si bomo sploh prvič delili Zemljo z bitji, ki bodo pametnejša od nas.

Veliko vsega je minili, veliko še ostaja;

čeprav daj nimam več moči,

ki je nekoč premikala gore;

smo, kar smo (Tennyson)

Ja, ko bi imela takšno domišljijo. Ampak resno, vse je mogoče. Žal ali na srečo pa tega ne bom vedela nikoli.