Življenje – smrt – življenje

Življenje in smrt sta v našem umu.

Lama Rinpoche

Takole piše: Knjiga je plod znanja in izkušenj. Potrebnih je bilo skoraj štiri tisoč let, da je dozorelo ter se pojavilo v otipljivi in razumljivi obliki. Znanje o smrti je sedaj tukaj. Lahko vas vodi po skrivnostnih poteh, o katerih do sedaj niste sanjali. Knjiga je izredno pomembna za razumevanje procesa umiranja in smrti, s tem pa tudi za razumevanje življenja.

Par utrinkov iz knjige:

Preučevanje smrti je hkrati preučevanje življenje ali če se navežemo na ta stavek: preučevanje življenja ni nikoli popolno, če ne preučujemo tudi smrti. Smrt bomo doživeli vsi. Če je tako, potem bi nas morala zanimati. Morali bi poskrbeti, da izvemo vse, kar se lahko ve o edini skupni izkušnji, ki čaka vsakega človeka.

Toda najpomembnejša in najpreprostejša resnica, ki jo moramo sprejeti, če želimo pravilno pristopiti k smrti se glasi: v naravi nič ne umre, le spremeni se! Ostanki živega sveta, rastlin in živali se stapljajo z naravnimi elementi – zemljo, zrakom in vodo – ter nato služijo kot gradbeni material in hrana novemu življenju. Če gledamo s stališča materije, se kroženje in izmenjava nikoli ne prenehata. Celo smrt vesolja pravijo fiziki, ne bo nujno konec ustvarjanja.

Nobeno dejanje in pravzaprav nobena misel ne ostane, ne da bi se izpolnila. To pomeni, da je vse, kar smo kadarkoli naredili, pomembno pri obiskovanju naše prihodnosti.

Osvobojen vseh hrepenenj, ki ležijo v srcu, smrten človek postane nesmrten. V tem trenutku stopa proti najvišjemu. Ko so enkrat vsi vozli presekani, smrten človek postane nesmrten. In tu se prenehajo vsi poduki. Sanje o nesmrtnosti so stare, kot je staro človeštvo. Vedno so bili ljudje, ki so želeli ostati večno živi in tako pobegniti iz objema smrti. Nekateri so iskali telesno nesmrtnost, nekateri duhovno.

Umreti pomeni ločiti se od zunanjega sveta, oditi onstran čutil, oditi na tisto stran uma, kjer ni ne misli in občutkov. Smrt ni izbira. Je nujnost. Prav tako kot življenje. Očitno je, da je smrt izkušnja, ki jo moramo doživeti sami. Trenutek smrti pripada samo umirajočemu. Izkušnje so pokazale, da večina ljudi umre, ko so sami.

V knjigi je opisan proces umiranja z duhovnega vidika. Pot duše, na katero, kot piše v knjigi se je potrebno pripravljati že za časa življenja. Imam svoje mnenje in ja, sem pripravljena. Vi? Priporočam v branje.

Tukaj lahko napišete vaš komentar.

%d bloggers like this: