Gotovo si mislite: »Kaj pa tale, sredi največje vročine sanja o čaju«. Ja, čas je za pobiranje plodov, oziroma če še niste nič pobrali ste že malo pozni.

Kaj nabiram? Plodove: gozdne jagode, aronijo, maline, ribez, divjo češnjo, borovnice, bezeg in šipek. Ta vročina pride prav za sušenje, ker ni potrebno tratiti drage energije, ampak vse sušim kar zunaj na soncu.

Malo problematičen je edino ribez. Zdaj pa pazi. Rabila sem iti prav gor v Avstrijo, da mi je nekdo povedal, da sem pravi butec. Gospa s permakulturnim vrtom je povedala da pri ribezu obstaja druga elegantnejša pot. Po pripravi ribeza za sok ali marmelado – po stiskanju oz. pasiranju se  ostanke olupkov in pešk ne zavrže, ampak enostavno posuši.

Toink, ja itak, butec, seveda. Kaj pa je sušenje drugega kot odvajanje vode. Po sušenju ostane od ribezovih jagod le olupek in peške. Saj je vseeno, če je to v razsutem stanju. Mislim, jaz pa prelagam ta ribez iz kota v kot, da dobi čim več sonca in se posuši in še ostanke od stiskanja zavržem. Pred uporabo potem vse te gozdne sadeže zmešam po trenutnem navdihu in tako ali tako zmeljem.

Po drugi strani pa lahko ponovno potrdim, da se vedno da še kaj novega naučiti. Samo s to informacijo, je bila pot že plačana.