Pri krompirju lahko vrtnar dejansko ohranja svojo sorto na vrtu iz leta v leto. In zakaj potem vsako leto kupujemo semenski krompir? Ja, ker so rekli, da drugo leto še nekako rata, tretje leto pa ne več.

To lahko drži. Lahko pa tudi ne drži. Predvsem je odvisno od več različnih faktorjev. Sama zadnjih nekaj let ugotavljam predvsem to, da je vedno težje priti do nekega pametnega pridelka – in to neodvisno od semena.

Najprej ena pomembna stvar: krompirja ne sejemo, ampak sadimo. Kaj sadimo? Gomolj.

Gomolj → rastlina → novi gomolji → nova rastlina.

To je nespolno oziroma vegetativno razmnoževanje. Novi krompir je torej genetsko skoraj enak matični rastlini. In zakaj potem naj ne bi več rodil naslednje leto ali po dveh letih?

Seveda ne bo, če ste sadili krompir, star dve leti. 😄

Itak to skoraj ni mogoče, ker vam ga ne bo uspelo toliko časa obdržati pri življenju. Čeprav … zdaj je september in jaz sem imela v kleti še krompir iz lanske sezone. Ravno pravi za posaditi. Pa saj sem ga, mesece julija, ko sem skopala ta zgodnjega. To je bil hec, ko sem nosila skopani krompir gor in tega starega dol. V košu, da smo si na jasnem. No, kopali bomo decembra, če ne bo prej sneg.

In zdaj, ko tako modrujem, mi je žal, da sem preostanek vrgla stran. To sem ena budala. Mar bi ga pustila in videla, koliko časa še. In če bi naslednje leto še rasel. No, je, kar je.

Kje sem ostala? Aha. Krompir.

Krompir ima eno veliko težavo: bolezni se lahko prenašajo iz gomolja v naslednjo generacijo. Če posadiš okužen gomolj, lahko bolezen preide v rastlino in nato v nove gomolje. Če to ponavljaš več let, se lahko okužbe kopičijo in pridelek začne upadati.

Torej ni ravno tako, da krompir po treh letih pogleda na koledar in reče: »Aha, tretje leto. Zdaj pa ne bom več rodil.« Stvar je malo bolj zapletena.

V gomoljih se lahko sčasoma kopičijo virusi in druge bolezni. Kako hitro se to zgodi, je odvisno od sorte, bolezni, podnebja, prisotnosti prenašalcev virusov in načina pridelave.

In tu pridemo do semenskega krompirja. V čem je drugačen?

Najbolj v ceni, če mene vprašate.

Potem pa še v vsem tistem sistemu, ki je namenjen temu, da se ohranjata zdravstvena in sortna kakovost. Pri profesionalni pridelavi se začnejo z zdravo rastlino. Iz nje lahko z uporabo tkivne kulture oziroma gojenja in vitro vzgojijo veliko genetsko enakih, zdravih rastlin.

Iz teh dobijo majhne gomolje. Potem jih sadijo na posebnih semenskih nasadih, kjer se rastline pregledajo in bolne ali sortno neustrezne odstranijo. Temu pravijo negativna selekcija.

Gomolje nato poberejo, sortirajo in preverjajo njihovo zdravstveno stanje, velikost in sortno čistost. In potem se začne ves ta krompirjev rodovnik.

Kar logično, a ne?

In tu se skriva tudi odgovor na moje vsakoletno čudenje, ko pridem do police s semenskim krompirjem.

Vedno nove sorte.

Vedno nekaj drugega.

In kaj zdaj izbrati?

Komaj sem osvojila prejšnjo sorto, da vem, da je pri nas dobro uspela, pa je že spet nekaj novega.

Tako je to. Ali pa so nas v to samo prepričali. Ker sem že mislila, da vem, kaj pri nas uspeva, pa spet ne vem.

Pravijo, da se krompirja ne splača saditi. Ja, se strinjam. Če je treba seme kupiti.

Sama imam eno sorto, ne vem, kako ji je ime. In ne me vprašat, od kod je prišla in koliko časa jo že imam. Sadim jo vsako leto, del pa kolobarim. Krompir pa se lahko tudi pomladi. To je en poseben čisto enostaven postopek, o katerem sem že pisala.

Nekaj malega semenskega krompirja tudi kupim, nekaj sem ga včasih prinašala iz hriba v dolino. Te možnosti zdaj nimam več. Kaj čemo. Leta. Pa obdelava na polento ne gre več. In potem je tu še kakovost življenja. Saj veste. Vzame ogromno časa.

Ampak vseeno je res, da lahko eno svojo sorto dejansko ohranjaš na vrtu iz leta v leto. Ni treba, da vsako leto prideš do njega kot do novega poznanstva: »Dober dan, jaz sem vaš letošnji semenski krompir. Me še ne poznate.« Ker mogoče pa starega že imamo.

Samo malo bolj bolan je postal.

Ali pa je bilo vreme zanič.

Ali pa smo mi kaj zamočili.

Ali pa vse troje.

In potem se človek sprašuje, ali je res problem v semenu. Včasih mogoče je. Včasih pa je samo leto takšno. In krompir ima očitno pri tem svoje mnenje.