Danes berem kaj pravijo zagovorniki GSO (gensko spremenjenih organizmov). Niso me prepričali.

Nisem strokovnjak s področja genske tehnologije ali varstva rastlin. Sem le kmet z dolgimi kabli. Vendar preden informacija pride čez vse vijuge in krivine od začetka, do konca kabla, se obdela. Danes bi rekli procesira.

In kaj vam pravi zdrava kmečka pamet. Še vedno, kadar se je človek vmešaval v naravo, so bile posledice. V naravi so rastline in živali povezane med sabo. En poseg pomeni prekinitev ene povezave in ravnovesje se lahko poruši.

Herbicid – glifosfat, za katerega mimogrede avtorji pišejo, da je manj toksičen kot namizna sol, se masovno uporablja. Zdaj, če glifosfat mori plevele (beri vse rastline, ki niso GSO in so odporne na glifosfat), kaj mislite, je škodljiv ljudem ali ne?

Že mogoče, kot berem, da GSO niso direktno škodljivi ljudem. Trdim pa, na podlagi zdrave kmečke pameti, da škodijo naravi.

Kaj piše v knjigi:

GSO povečajo hektarski donos in pridelavo. Je že res. Vprašanje pa koliko časa pridelovalna zemlja to izdrži.

Pridelava GSO zahteva manj fitoformacevtskih zaščitnih sredstev. Ja odlično. Toliko milijonov kot nas je ljudi, bi lahko plevele tudi izpulili. Bolezni in škodljivci, pa vemo da pridejo, ko je koncentracija ene kulture prevelika.

GSO za učinkovitejšo prirejo mesa. Neverjetno. Nisem vedela, da se ta tehnologija uporablja tudi že na živalih. Kaj pa če bi požrli manj?

In tako naprej, do GSO za lepši videz, vonj, komercialno zanimivost. Predvsem to zadnje. Ni ga čez pohlep. Vse za dobiček. Neumnosti potrošništva še ni konec.

V drugem delu knjige berem o tem Kaj ni res o GSO. Zopet, niso me prepričali. Sem že preveč prebrala. Hotela sam samo slišati še drugo stran.