Kako se vam zdi gozd in kako se v njem počutite.? Ali vam predstavlja mir, tišino in neokrnjeno naravo ali se bojite klopov, medvedov, volkov….

Peter Wohlleben pravi: drevesa imajo spomin, si izmenjujejo sporočila, občutijo bolečino, dobijo lahko celo sončne opekline in gube. Marsikatere vrste, na primer hrast, se sporazumevajo prek kemičnih snovi: ko neko drevo napadejo škodljivci, začne oddajati vonjave in vsa drevesa na obsežnem območju, ki prestrežejo to sporočilo, se oborožijo proti napadalcem, tako da v sebi v nekaj minutah nakopičijo posebne grenčine, s katerimi jih odženejo. Ljubeče skrbijo za svoj naraščaj in negujejo stare, betežne sosede. Drevesa imajo občutke, čustva in spomin.

Avtor gozd prikaže skozi človeško družbo. Drevesa imajo svoj WWW (wood word web), poznajo socialno pomoč, bonton obnašanja, občinska stanovanja in celo priseljence.

Kolikor se sliši neverjetno, dejstvo pa je, da so drevesa čistilci CO2, vodne črpalke in shrambe vode ter da se selijo proti severu.

Tudi v gozdu: dejstva namesto pravljic pravijo nasprotniki knjige. Nemški gozdarski strokovnjaki in znanstveniki so zapisali, da je knjiga skupek polresnic, avtorjevih lastnih ocen, selektivno izbranih virov in pobožnih želja. Neresnično je, pravijo, da se različnih vrst (na primer bukev proti brezi) prizadevajo za dostopne vire, drevesa iste drevesne vrste (na primer bukve) pa med seboj sodelujejo. Drevesa iste vrste naj tako ne bi imela interesa izgubiti svojih šibkejših članov, saj bi v sestoju nastale luknje, ki bi kvarile mikroklimo in naj bi si med seboj pomagala z izmenjavo prednosti in slabosti posameznega drevesa in tako dalje.

Preberite si in nikoli več ne boste na gozd gledali tako kot danes.