Letos jih je bilo polno. v svojem življenju še nisem videla in nabrala toliko lešnikov. Ops, se opravičujem, da sem povedala šele sedaj. Kje pa? Ob rekah in potokih. Manjka se grmovja in lesk. Vsaj tu pri nas ne.

Namig, največ jih je in najlažje jih je nabirati tako iz potoka. Še lažje je počakati, da padejo na tla in jih potem pobrati po produ. To zadnje je bilo mogoče letos, ko je bil vodostaj voda nizek in ni bilo večjih padavin. Takoj ob večjih padavinah; lešniki adijo.

Prava zabava je bilo prebijati se skozi razno grmovje in trnje, broditi po luži in občasno čofniti v potok. Res je bilo. Nekaj časa sem videla samo lešnike in vsak prosti čas sem izrabila za obešanje po leskah. Ali obstaja tudi lešnikova zasvojenost?

Nabrala sem kakšnih šest malih zabojčkov lešnikov. Zakaj pa me vsi sprašujejo, ali bom pekla potico. Ma kašno potico, kar take pojemo. Pravzaprav je tako; jaz jih naberem in strem, za pojest nas je pa potem več. Dobro posušeni in v suhem prostoru stojijo in ne izgubijo pravega okusa do tri leta.