V knjižnici so me informirali, da je knjiga namenjena mladim bralcem, pa sem jim povedala, da potem je ravno prava zame. Prav nič se nisem dolgočasila pri branju in ne, ni bilo preveč enostavno branje.

Knjiga je zbir zgodb o podnebju. Zopet lahko beremo, kako razvejani in prepleteni so pojavi in vzroki porušenega ravnovesja v ekosistemu. Konec koncev, kako (pre)malo vemo o tem.

Avtorica našteva, kdo pošilja v ozračje milijarde ton ogljika, zraven pa šteje vsak kilovat, ki ga prispeva branje te knjige ob namizni svetilki. Ilustracije Izarja Lunačka v tem kontekstu so vredne ogleda.

Znanost danes ne zna napovedati točnega razvoja dogodkov. Podaja več možnih prihodnosti človeštva in stanja podnebnega sistema. Vsi so pravzaprav enako verjetni. Seveda so vmes tudi črnoglede napovedi. Zanimivo, da se mediji običajno najbolj zanimajo za te možnosti.

Konca sveta ne bomo dočakali in žal se v skladu s tem tudi obnašamo. Trenutno obnašanje nas pelje v družbo kjer se bomo neusmiljeno borili za vodo, hrano in osebno varnost. Ta planet je preživel že hujše stvari, kot jih zdaj povzroča človek in bo preživel tudi človeka.