Pleveli na vrtu

Tole zgodbo sem napisala pred približno enim letom za revijo Moj mali svet.  Zdaj pa gledam skozi okno na njivo in tako od daleč vidim, da je zmeraj bolj zelena.  Ravno prav zaliva, da pleveli lepo uspevajo. Ne vem ali imam samo jaz tak občutek, ali je res vedno več teh plevelov ali pa se samo sledijo tja, kjer se jih ne zatira z herbicidi. Vsaj za dva plevela vem, da jih v času moje mladosti ni bilo in to sta ambrozija in ščir. Večina plevelov ima tudi domača imena, za ta dva pa jih ni ali pa jih jaz ne poznam.

pleveli na

Ambrozija

Pelinolistna ambrozija je priseljenka. V Evropo je bila prenesena iz Severne Amerike. Je invazivna rastlina in povsod dobro uspeva. Še najbolje ob robovih cest.  Klični listi mlade rastline so mesnati, žličasti, so pecljati. Prvi pravi listi so bolj ali manj nazobčani.  Mlado rastlino je lahko izpuliti. Raste hitreje od poljščin. Odrasla rastlina lahko v višino zraste do 100 cm in dela na vrtu in njivi škodo.  Rastlina je enodomna z moškimi in ženskimi cvetovi. Na vrhu poganjkov je nameščeno grozdasto moško socvetje, sestavljeno iz polkroglastih moških cvetov. Nižje, v zalistju zgornjih listov, so nameščena manj številna ženska socvetja. Rastlina se razmnožuje s semenom.  Seme lahko ostane kalivo do nekaj desetletij in nekje sem prebrala, da skali, ko pride v stik s svetlobo. Poleg vsega je zaradi sproščanja velike količine peloda še alergena. Vem, da je v Sloveniji odstranjevanje pelinolistne ambrozije zakonsko določeno. Videti je ne morem in po vrtu in njivi jo že populim, ampak kaj, ko povsod drugje ob zaraščenih parcelah, ob robovih cest in železniških prog vseeno raste in veselo cveti. Še naš domači plevel, navadno koprivo uspešno izpodriva. Niste opazili?

Ščir

Srhkodlakavi ščir je tudi priseljenec. Je enoletna širokolistna rastlina, prvotno doma iz tropske Amerike.  Tudi ta uspeva v vseh pogojih. Bi sploh pomislili, da bi bilo kako drugače?  Prvi pravi listi rastline so jajčaste oblike z vdrto konico, spodnja stran in žile so pogosto rdečkaste barve. Odrasla rastlina lahko zraste do 2 m visoko, v splošnem pa je ta višina pri nas do 1 m. Steblo odrasle rastline je zelo razvejano, pri tleh kmalu oleseni, poganjki so gosto dlakavi. Zaradi dobro razvitega koreninskega sistema je močen konkurent za hranila v tleh.  Rastlina semeni v velikih količinah (do 1 milijon semen/rastlino), seme ostane kalivo še dolgo časa, do 40 let. Mlade rastline se lahko izpulijo, večje ko so, težje jih je uničiti. Zdaj veste zakaj že cel mesec rijem po zemlji in pulim vse po .

Saj poznate ta kmetijski nasvet: » Če ne veš kaj je plevel, potem izpuli vse. Kar bo ponovno zraslo je zagotovo plevel.« Druga dva plevela, ki jih kar naprej neuspešno preganjam in jih ne morem videti sta osat in slak. Teh dveh pa res ne maram, ker se ju ne da izpuliti in vedno znova in znova zrasteta.

Njivski slak ali po domače povitek

Slak je večletna rastlina, ki je ena bolj problematičnih plevelnih vrst. Pri nas uspeva povsod. Listi odrasle rastline so pecljati, puščičaste oblike in pri dnu prisekani ali zaokroženi. Stebla so gola, od 20 do 100 cm dolga in so plazeča oz. se ovijajo okrog opore. Njivski slak se razmnožuje s semenom in vegetativno. Problematično je izraščanje iz podzemnih stebel.  Čisto vsaka korenina ozeleni. Rast se nekoliko zaustavi , ko ga rastline kot npr krompir ali fižol prerasejo. Druga rešitev ki ostane je samo še detelja in večkratno košenje.

Osat in po domače tudi osat

Njivski osat je tudi večletna širokolistna rastlina, ki zaradi trdoživosti in načina  razmnoževanja predstavlja v kmetijstvu velik problem. Listna ploskev je dlakava.  Tudi ta odrasla rastlina v polni rasti lahko doseže do 1 m v višino in raste v skupinah . Obsežen koreninski sistem je sestavljen iz vertikalnih in horizontalnih koreninskih poganjkov, s katerimi se rastlina vegetativno razmnožuje. Večinoma se korenine nahajajo do pol metra pod površjem, nič neobičajnega pa ni, če jih najdemo tudi globlje in zato se ga ne da izpulit. Seme je jajčaste oblike, veliko 2 -4 mm in se konča s padalcem, uporabljenim za razmnoževanje z vetrom. Recept za uničenje je redna košnja. Seveda pa se to ne da početi med ostalimi posevki.

Potem pa je tu še nekaj poznanih plevelov, katere toleriram do neke meje in jih ne preganjam do nezavesti. Množično se pojavljajo:

Navadna zvezdica ali po domače kurjevca

Je zelo razširjena enoletna rastlina, ki je pogosto prezimna. Dolžina stebel odrastle rastline je od 5 – 40 cm. Rast je običajno plazeča, letos ob obilici dežja pa tudi kipeča.  Listi so široko jajčaste oblike, na koncih koničasti in so največkrat gladki ali pokriti z dlačicami pri dnu. Listi so na steblo nameščeni nasprotno. Rastlina večinoma cveti od marca do septembra, ob ugodnih pogojih pa tudi v drugih mesecih leta. Cvetovi so mahni, bele do zelenkaste barve. Rastlina obilno semeni. Kalitev je najbolj običajna spomladi in jeseni. Rastline hitro preidejo v fazo razmnoževanja, tako da lahko jeseni kaleče rastline naslednjo pomlad že semenijo, nove rastline pa se nato že v istem letu spet razmnožujejo. Rastlina se največkrat razmnožuje s semenom, lahko pa pride tudi do vegetativnega razmnoževanja z ukoreninjanjem plazečih stebel. Pretirano me ne moti, ker ostaja pritlehna. Menda je pa tudi užitna in uporabna v kulinariki. V sušnih obdobji pa dobrodošel zadrževalec vlage v tleh.

Portiluk ali navadni tolščak

Je poletna enoletnica, ki spomladi in poleti hitro raste. Dobro uspeva tudi v sušnem obdobju, kar sem opazila.  Listi mlade rastline so jajčaste do eliptične oblike, goli, mesnati in veliki od 2 do 5 mm. Ni moteča. Odrasla rastlina je polegla, zraste do 50 cm v dolžino. Pri dnu je steblo zelo razvejano, pogosto je rdečkaste barve in že malo moti zaradi svoje velikosti. Cvetovi so majhni, rumeni in imajo 5 cvetnih listov. Običajno se cvetovi odprejo čez dan, v sončnih, toplih pogojih.  Rastlina se razmnožuje s semenom.  Tudi ta plevel je uporabljena v prehrani, menda celo zelo zdrav z veliko železa.  Torej, če bi vsega pojedli, tega plevela ne bi bilo.

Drobnocvetni rogovilček ali po domače vojaški plevel

Kot je vedno pravila stara mati, se je množično pojavil med vojno. Zraste do pol metra in cveti z drobnimi rumeno belimi cvetovi. Množično vznikne pozno poleti. Lepo se izpuli. Ostaja in preživi prav zato, ker se razrašča jeseni, po večinoma na prazni njivi. Je nadležen, se pa da sobivati z njim. Njegova volja po življenju in velika moč razmnoževanja sta vsako leto ponovno zelo opazna.

Ostali pleveli

Seveda to še ni vse. Na vrtu so še druge rastline, ki jih uvrščajo med plevele, vendar se ne pojavljajo tako množično kot navedeni ali pa jih ne smatramo za plevele.  Če smo naštejem nekatere: kamilica, vijolica, trpotec, trave, regrat, detelje. Nekatere ne preganjam, nekatere pa občasno, če jih je le preveč.

Metode za uničevanje plevela

Moja najljubša je mehansko odstranjevanje.  Sem pa vsako leto težje kos tej veliko količini plevela in letos se je zgodilo, da je bilo plevela veliko, časa pa malo in je plevel prerastel krompir. Komaj sem uredila zadevo. Še večjo težavo pri vrtninah kot so korenje, rdeča pesa, koleraba in podobno. Te vrtnine sem sejala v vrsto in plevel uničevala po korakih. Najprej, ko so vrtnine komaj pokukale iz zemlje, med vrstami in šele potem med vrtninami. Drugače posevkov sploh ne bi dobila iz plevela.

Druga zelo uporabna metoda za vrt je zastiranje. Nekatere rastline so zelo zadovoljne in hvaležne za zastirko. Istočasno zastirka ustavi rast plevelov. Zastirko pripravim kar iz mlade posušene trave, kopriv, kapucink. Sem in tja namečem še paradižnikove zalistnike. Če bi imela slamo, potem bi uporabila tudi to. Tudi časopis je uporaben in kadar želim čisto ustaviti rast uporabim tudi karton.

Naslednja metoda, ki mi je všeč je polivanje z vrelo vodo. Še bolje če je ta voda še slana. Ni pa primerna za vrt ali njivo in bolj je učinkovita pri mladih rastlinah. Uporabna za odstranjevanje plevelov z raznih poti in dovozov.

Kaj je še v uporabi? Kis, sol, čisti alkohol. Uporabno zopet predvsem pri dovoznih poteh, dvoriščih, ampak tega ne delam.

Zanimiva pa je še koruzna moka. To pa sem prebrala in se mi je zdelo da bi bilo zanimivo poizkusiti. Koruzna moka sicer ne uničuje plevela, vendar je gluten kontracepcijsko sredstvo za njihova semena, ki ne morejo skaliti.

Nobena od navedenih metod pa ni trajna. Plevel je in bo vsako leto znova zrasel. Je pa tako, če plevel ne rase, potem tudi vse ostalo ne bo.

.

Tukaj lahko napišete vaš komentar.

%d bloggers like this: