Najprej so bila moj hobi domača semena, potem sem ta hobi razširila še na zelišča. Začelo se je s podobnim razlogom kot pri semenih. Imela sem čas, pa ne veliko denarja. Tema dvema razlogoma pa je botrovala še jeza. Uf, pa kako sem bila jezna, ko so mi jeleni, natančneje njihove boljše polovice košute pojedle vso jesensko zelenjavo z vrta in praktično izpred nosu. Še lovce bi takrat streljala ali pa psa kupila.

No, ko je jeza padla pod vrelišče, sem se odločila, da pred vrt zasadim ribezovo živo mejo. Če že mora rasti grmovje, potem naj bo vsaj takšno, da na njem tudi kaj zraste. Tako sem začela z kultiviranjem neuporabnega griča zraven vrta. Od takrat vsako leto dodam kakšen nov grm jagodičevja ali pa kašno novo zelišče. Polega jagodičevja namreč tam počasi nastaja zeliščni vrt.

Nič več ni tako, kot je bilo. Zdaj za zaščito pred nepovabljenimi gosti na jesen , čez zimo in tja do pozne pomladi zaposlim tudi električnega pastirja. Ponudbe za zaposlitev z življenjepisom sprejemam na moj e-naslov. Trenutno je v zeliščnem vrtu 9 vrst zelišč trajnic, vsaj 5 vrst zelišč enoletnic sejem vsako leto na vrt, 3 vrste novih zelišč imam pa v inkubatorju.

Še vedno pa večino zelišč za čaje naberem zunaj po poljih, gozdovih in travnikih. Vsako leto poskrbim za zalogo lipe, materine dušice, cvetov črnega bezga in rmana. Letos sem nabrala še liste navadnega jagodnjaka. Seveda poznam še vse to drugo zelenje , ki se ga nabira za čaj: regrat, trobentice, lapuh, trpotec, lučnik, navadni potrošnik, malinovo in robidovo listje, ki pa jih zdaj ne nabiram. Teh zelišč je še, poznam jih še veliko, pa se jih trenutno ne spomnim. Mogoče bi zdaj omenila še arniko in šentjanževko. Včasih naredim pripravke za mazanje in seveda, ognjičevo mazilo. Razlog zakaj vsega ne nabiram je enostaven, nimam tega kam dajat. Pa tudi čaj, ki ga mešam sedaj mi odgovarja in zadostuje. Vam bom povedala recept. S tem za kaj je posamezno zelišče dobro sem opravila že zdavnaj. Zelišče ni zdravilo in ne nadomešča zdravila. Za zelišča velja, kot za vse ostalo, uživaj jih v zmernih količinah in čim bolj raznoliko. Kar je meni všeč in mi paše, uporabljam, kar ne, tega ne uporabljam.

Nabiram in sušim pa tudi gozdne sadeže, za sadni čaj. Tudi ta recept vam bom povedala (enkrat naslednjič). Ko boste začeli pripravljati in piti te čaje, potem čaja v filter vrečicah ne boste nikoli več kupili v trgovini. Meni se namreč dogaja, da se mi potem vse zdi enako brez okusa. Nikar pa iti še brat, kaj je v teh mešanicah. Pa če ti še povedo, kako pridejo do teh surovin.  Jaz se s tem ne obremenjujem, mi je pa kolegica vse lepo obrazložila; škropljenje, pobiranje, transport na ladjah….. Tako pač je, ptiči z istim perjem itak vkup letamo.

Preden grem k zgodbam o posameznem zelišču, moram povedati, kako izvajam postopek preoblikovanja neuporabnega griča v koristnega. Delam po liniji najmanjšega odpora in v duhu minljivosti vsega na tem svetu.

V prvi fazi najprej naredim okvir iz starih neuporabnih desk. Tako po žensko, malo na približno, samo da skupaj stoji. Travnato rušo na dnu pokrijem z lepenko, po domače z kartonom, da pomorim travo in plevel. V drugi fazi v tako pripravljeno luknjo celo leto mečem rastlinske smeti: pokošeno travo, plevel z vrta, vejice od obrezovanja in podobno. Ko očistim kanale pred hišo, tja navlečem še strohnelo listje z deževniki. Le ti zadnji so najpomembnejši dodatek tega koktajla. Jeseni na kup stresem še odsluženo zemljo od rož lončnic, dodam malo hlevskega gnoja in to je to. V tretji fazi  pomladi v te okvire samo še sadim zelišča ali pa jagodičevje.

Tako, ubila sem tri muhe na en mah; pripravila gredo za sajenje, odpaden rastlinski material ni bilo potrebno vlačiti daleč stran, kultivirala sem košček neuporabnega griča.

Za sedaj ta zelišča gojim bolj kot ne za okras. Nekaj pridelka posušim in uporabim v kuhinji za dodatek jedem. Nekaj malega delam iz njih nekaj domačih »žavb« in drugih pripomočkov. Višek pa oddam kolegici da jih predela. Od nje se počasi učim o hidrolatih, eteričnih oljih, domači kozmetiki. Saj me ne zanima prav preveč, ampak če je družba taka, potem vleče voz dalje. Zame mora rastlina, taka kot je, brez poseben obdelave služiti svojemu namenu. Če vam povem to na primeru: hidrolat limonske trave je ena od sestavin repelenta, ki odganja klope. Po moji kmečki logiki, če hidrolat tako učinkuje, potem bi se morali klopi izogibati tudi rastlini. No pa da vidimo.