Kot otroci jo nismo marali. Kadar si najmanj pričakoval te je spekla, ko smo skakali po travnikih in stikali naokoli. Velika kopriva je danes ta, ki jo potrebujem in iščem naokoli. Ali se samo meni dozdeva ali jo je res manj kot pred leti. Kopriv je več vrst, samo ena je prava. Kljub vsemu kar pišejo, mislim, da se prave koprive ne da zamenjati z mrtvo tudi brez dotikanja. Če jo ne ločiš drugače, jo pač primi in se prepričaj katera peče in katera ne. Jaz sem se že prevečkrat spekla, da ne bi vedela katera je katera.

Sicer že pregovorno pravijo, da je to dobro za odganjanje revmatizma. Mislim pa da do danes to še ni dokazano. Spodnja stran listov je pokrita z dlačicami in te spečejo. Je pa to samo obrambni sistem rastline. Na tak način se ščiti pred tem, da bi jo pojedli. Kandidatov za to pa je veliko.

Vzgoja

Nikar ne verjemite. Kopriva ne raste povsod. Ne verjamete. Ni treba, poglejte okoli sebe. Raste tam kjer so ljudje in kjer je bogata gnojna zemlja. Tam kjer raste kopriva je zemlja bogata z dušikom in fosforjem. Velika kopriva je trajnica. Razmnožuje se s semeni ali z delitvijo. Pozimi zgornji zeleni del propade, korenine prezimijo in iz njih spomladi poženejo nove rastline. Nisem videla še, da bi koprive sadili na vrt. Pravzaprav pa je samo en razlog zakaj ne in sicer ta, da bi bil potem kmalu cel vrt poln kopriv. Saj pravim časi se menjajo, včasih smo jo preganjali, danes bi jo imeli kar na vrtu.

Koprive ne vzgajam, nabiram jo tam, kjer je. Nekaj pa jo je zmeraj blizu vrta, za hitro prvo pomoč.

Uporaba

Užitni so listi, korenine in tudi semena. Nabiram mlade liste. Že ko sem hodila v vrtec so nam kuhali špinačo iz kopriv. Verjetno si predstavljate, kako smo bili navdušeni. Rada imam špinačo, ker pa je vedno dovolj tiste prave z vrta, ne nabiram kopriv za ta namen.

Liste prave koprive posušim za čaj. S tem čajem pa je tako. Čisti koprivin čaj sem naredila trikrat; prvič, zadnjič in nikoli več. Okus čaja je bil še sprejemljiv, vonj pa ni bil užiten. Še raje če bi, jaz tega čaja nisem bila sposobna spraviti vase več kot dva požirka.

Koprive so ene izmed najbolj zdravilnih rastlin, kar jih imamo. In zanimivo, rastejo okoli človeških bivališč. To ni naključje. Tam so za nas. Služijo kot zdravilo skoraj za vse, kar nas muči, če je verjeti literaturi na to temo. Samo nekaj naslovov na to temo: Poparek iz velike koprive proti revmatičnim bolečinam, utrujenosti, neješčnosti, Sok iz velike koprive proti slabosti in anemiji, Obkladek iz velike koprive za lajšanje bolečin, Velika kopriva za kožo, Kopel za telo iz velike koprive…

Jaz vse to berem in si mislim, v redu, če so tako zdrave, potem je treba najti način, da bodo užitne. Zamešala sem svoj čaj iz mete, melise in koprive , v približnem razmerju 40%, 40%, 20%. To se pa da piti. V taki mešanici kopriva izgubi svoj duh. Okus pa ni bil težava. Ta čaj smo potem s sodelavkami poimenovale čaj za lulanje. Čaj nam je všeč, prija tudi v poletnih vročih dneh. Da se ga piti pri 30° C in to vročega. Stranski učinek pa je pogostejše odhajanje na vodo od tu tudi ime čaja.

Za vrtičkarje

Več kopriv kot v kuhinji, porabim na vrtu. Včasih sem jih en dan namakala v vodi. Ta pripravek sem uporabljala za odganjanje uši. Danes tega ne delam več, ker velikega učinka ni bilo. Proti ušem se borim z mešanimi posevki in z drugimi rastlinami, kot na primer, z bobom med fižolom, smrdljivkami, kapucinkami, vejami črnega bezga. Sicer me nekaj tistih nekaj uši, ki se vsako leto naseli na vrtu sploh ne moti.

Iz kopriv pripravljam brozgo za gnojenje paradižnikov in zelja. Tako brozgo pripravim z namakanjem kopriv v vodi od tri dni naprej. Zalivam pa pomladi, da se rastline hitreje okrepijo.

Največkrat pa zadnja leta koprive uporabim za pripravo zastirke za paradižnike. Namesto zalivanja z brozgo, da si malo poenostavim življenje. Taka zastirka ni trajna in jo je potrebno obnavljati. Kaj hitro ostanejo samo stebla od kopriv. Rešitev je mešanje s senom ali drugo zeleno maso.