Tudi rožmarin je dišavnica, katere vonj povezujem z morjem. Že nekaj časa pa ga videvam po vrtovih tudi po celini. Ker tako lepo diši, je tudi prebivalec mojega zeliščnega vrta. Sigurno nimam navadnega rožmarina, namreč, ko sem ga kupila je na sadiki pisalo, da je odporen na temperature do -15 stopinj C. Navadni rožmarin pri nas nima pogojev, da bi prezimil na prostem.

Kot povsod drugje, poznamo več vrst rožmarina. Od teh poznam jaz navadni rožmarin, ki raste  v primorju, potem plazeči rožmarin, ki ga videvam praviloma tudi v toplejših krajih in tega, odpornega na mraz.

Vzgoja

Sadiko rožmarina sem kupila. Rožmarin je grm, visok do 2 m ob morju, meni je zrasel mogoče do 90 cm. Posajenega imam na visoki gredi in na sončni strani. Ima igličaste liste, ki so na spodnji strani sive barve. Cvete svetlomodro. Rožmarin prav zaradi možnosti pozebe gojijo največkrat v lončkih, vendar jaz nimam ne prostora, ne časa za to. Spomladi ga obrežem. Pozimi ga zakrijem z vrtno kopreno. Vseeno mi je po treh letih matična rastlina propadla, ostala sta mi samo dva poganjka, ki sem jih vzgojila z grabanjem. Grabanje je postopek, kjer vejo z rastočega grma upognemo v zemljo. Veje odžene korenine in naredi nove poganjke.

Mislim pa, da mi je propadel zaradi deževne pomladi, ker so najprej porjaveli vršički rastline, ki sem ga obrezala, pa se ni več opomogel in se je posušil.

Spomladi in poleti lahko rožmarin razmnožujemo s potaknjenci, ki se meni nikoli niso prijeli. Enkrat sem naredila napako, da sem pdtaknjence čez zimo preveč zalivala, za druge primere ne vem, kaj je šlo narobe. Zato sem obupala in tudi drugo sadiko rožmarina sem kupila. Pa zopet ne vem katere sorte rožmarin je.

Pobiranje in shranjevanje

Rožmarin je ena izmed najbolj cenjenih mediteranskih začimb in nič manj cenjena zdravilna rastlina. Liste lahko nabiramo vse leto, uporabljamo jih tudi sveže. Pri sušenju rožmarin ne izgubi svoje arome. Poleti narežem in posušimo dva do tri poganjke. Zvežem jih v šopke in obesim v senco, da se dobro posušijo.

Uporaba

Kot vsa zelišča in dišavnice je tudi rožmarin mnogo bolj okusen in aromatičen, če za začinjanje jedi namesto posušene začimbe iz trgovine uporabimo vejice sveže rastline. Rožmarin spada med tako imenovane ‘tri v enem’ zelišča: je dekorativen zaradi svoje oblike, ima aromatičen vonj in poleg tega značilen okus. Užitni so tako cvetovi kot igličasti listi, ki jih jedem dodajamo sveže ali posušene. Najbolj se poda k pečenki ali pečenemu krompirju, v paradižnikove omake, v manjših količinah pa tudi k ribjim jedem. Rožmarin kot začimbo dodajam pečenemu mesu, in seveda morskim ribam.

Rožmarin je tudi zdravilna rastlina. Izboljšuje prebavo in pretok krvi.  Spodbuja in krepi živčni sistem, širi žile, zato pomaga proti splošni utrujenosti in depresiji ter krvnem obtoku.

Ljudsko zdravilstvo rožmarinu pripisuje, da njegov alkoholni izvleček-tinktura pomaga proti plešavosti ali vsaj izpadanju las in izboljšuje spomin.  Če se borite z nadležnim prhljajem potem poskusite lasišče natreti z hidrolatom rožmarina.  Menda deluje tudi ko odpovedo vsi šamponi proti prhljaju. Umivanje las s hidrolatom rožmarina pa naj bi celo lasem povrnilo barvo. To zadnje sicer ni potrjeno.

Kaj vse delajo iz rožmarina: čaj pri težavah s prebavo, rožmarinov kis, rožmarinovo olje, rožmarinova sol, kopel proti revmatizmu, kopel proti celulitisu:, obkladke, mazilo proti bolečinam: rožmarinova tinktura, kozmetiko.

Nič od tega meni ne pride prav.  Rožmarinove vejice polagam med perilo, v omare obesim vrečke napolnjene z rožmarinom, v kuhinjo obesim šopek svežega rožmarina, da se prostor  navzame prijetne arome. Odganja tudi molje.

Za vrtičkarje

Rožmarin je na bolezni in škodljivce precej odporen, na vrtovih odganja kapusovega belina.