Želim vam, da si skrojite svoje leto.
Pri nas je tako, da če hočeš nekam priti, je treba iti gor. 
Ko si gor, greš prej ali slej nazaj dol. 
Včasih greš lahko naravnost. 
Drugič je treba cik cak. 
Če se čevelj odveže, ga zavežeš. 
Nekaj za oporo in ravnotežje je dobro imeti pri sebi. 
Če je že nekdo šel pred tabo, uporabi njegovo pot. Sploh če veš, da se spozna na teren. 
Ampak ne za vsako ceno, ker je mogoče imel drugačen cilj. 
Ko že misliš, da bo šlo malo lažje, 
se ti spet udre do kolen. 
Na poti so ovire. 
No, dobiš tudi tole. 
Ko greš gor, se ti klanjajo. 
Ko si dol, je bolj štala. 
Na koncu ugotoviš, da nisi edini.