Sem že mislila, da je konec s temi semeni, pa sem še tole kumarico našla na podstrešju. Se mi zdi, da sem shranila eno solatno kumarico. No pa sem še ta semena pospravila. Kumarico se prereže na pol, s čajno žličko se pobere semena ven. Semena še operem pod vodo v cedilu in posušim na papirnati brisači ali pa na časopisnem papirju.

Pomembno je, da so semena zrela. Lahko bi pa počakala še dva mesece in semena kar posejala v lončke. No ja, lansko leto sem imela polovico albino kumaric – belih kumaric. Od kje in kako, nimam pojma. Okus so imela enak kot normalne kumarice, ampak izgledale pa prav niso.

S kumaricami in njihovimi semeni ja pač tako, da se rade med sabo križajo in da je veliko hibridov. Lahko da bo plod iz katerega ste vzeli semena čisto normalen, ampak potomci bodo pa čudni. Dobro, da imam nekje še svoja semena čisto navadnih kumaric, tista s semeni. Prav dosti se pa ne bom sekirala. Ko kumare zvrstijo in začnejo roditi jih je takoj dovolj in še preveč.