V mojem jagodnjaku letos res ne manjka pridelka. Med različnimi vrstami jagodičevja posebno pozornost pritegnejo maline, ki so se letos izkazale z obilno bero. Veje se šibijo pod plodovi in skoraj vsak sprehod med vrstami prinese polno posodico sladkih sadežev.

Pri malinah sem imela skozi leta največ opravka z rezjo. Včasih sem jih porezala pri tleh, drugič sem jih le skrajšala. Zdelo se mi je, da nobena možnost ni povsem prava. Šele z leti sem ugotovila, da težava ni bila v načinu rezi, ampak v času, ko sem jo opravila.

V nasadu imam dvakrat rodne maline. Med poletjem se lepo vidi razlika med starimi rozgami, ki ravno zaključujejo svojo nalogo, in mladimi letošnjimi poganjki, ki že silijo proti nebu in preraščajo stare. Na fotografiji je ta preplet generacij še posebej lepo viden.

Ko bo plodov zmanjkalo, kar se bo v tej vročini zgodilo precej hitro, bodo stare rozge odšle. Porezala jih bom pri tleh, mladi poganjki pa bodo ostali in prevzeli glavno vlogo. Jeseni bodo prav oni nosili nov pridelek. Nato bodo čez zimo ali zgodaj spomladi nekoliko skrajšani, do tiste višine, kjer bodo še ostali rodni deli.

Tako se v malinjaku leto za letom odvija ista zgodba. Staro počasi odstopa prostor novemu, mladi poganjki rastejo naprej, maline pa kljub menjavam ostajajo zanesljiv del poletja. In letos jih je res v izobilju.