Obstaja kar 30 različnih vrst sivke v rodu Lavandula in nekaj sto različnih križancev. Jaz imam v zeliščnem vrtu dve vrsti:

Prava sivka (Lavandula angustifolia)

Zanjo obstajajo tudi stara botanična imena: Lavandula vera in Lavandula officinalis. Latinsko ime “angustifolia” pomeni ozkolistna, saj ima prava sivka izredno ozke liste. Stebla so brez stranskih vej, veliko nižja od ostalih vrst in zgolj z enim cvetom na steblu. Cvetovi so različnih barv, od belih do vijoličnih. Je izredno trdoživa rastlina in zdrži zimske temperature tja nekje do -15°C.

Lavandin (Lavandula intermedia)

Ta sivka spada med sterilne hibride, vzgojena pa je bila s križanjem prave in širokolistne sivke. Latinsko ime “intermedia” pomeni srednjelistna, kar nakazuje, da ima srednje široke liste. Rastlina cveti kasneje kot prava sivka in pred širokolistno, kvaliteta eteričnega olja pa je prav tako med obema prej omenjenima sivkama. Lavandin ime več cvetov na enem steblu. Cvetovi so belih do temno vijoličnih barv. Dobro prenaša sušo in vročino.

Vzgoja

Zmeraj mi je bil všeč vonj sivke. Veliko časa pa sem mislila, da ta rastlina pri nas ne uspeva. Ko sem jo začela videvati tudi po vrtovih v bližini, sem se odločila najprej za nakup semen, iz kateri pa ni nič zraslo. Potem sem kupila sadilko lavande. Pač tisto, ki mi je prva prišla pod roke. Rasla je izredno lepo in hitro. Nič ji ni prišlo do živega, ne vročina, ne suša, ne mraz.

Po letu dni sem pa izvedela, da je samo ena vrsta sivke prava sivka in jaz nisem imela prave sivke. Imela sem lavandin.

Bistvena razlika med njima je ta, da prava sivka pomirja, lavandin pa spodbuja. Jezilo me je, da sem se pustila tako okrog prinesti in sem se odločila, da hočem še pravo sivko. Potaknjence le te pa sem dobila od kolegice in sedaj raste pri meni tudi prava sivka.

Junija lahko rastlino preprosto razmnožimo s potaknjenci, ampak jaz to naredim v mesecu avgustu. Izberemo mladi letošnji poganjek in ga  odščipnem. Skrajšam ga na mestu, ki ni olesenel, ampak je že mehak (tik pod parom listov). Potaknjenec naj bo dolg od šest do osem centimetrov. Na spodnji polovici potaknjenca porežem vse liste in jih posadim v manjše lončke. Ven gleda le zgornja polovica z listi, spodnja, brez listov, pa je v zemlji.  Lonček postavim na okensko polico v garaži, kjer imam približno konstantno temperaturo preko cele zime. Običajno se mi večina potaknjencev  ukorenini, spomladi pa jih posadimo na gredico. Rada ima sonce.

Sicer pa sivka ni prava trajnica, ampak polgrm. Z leti starejši poganjki olesenijo. Sivki v cvetu junija ali julija porežem cvetna stebla. Spomladi (aprila) jo nekoliko porežem, vendar ne smemo zarezati v star les. Nekje sem videla tudi napisano, da jo lahko porežemo do olesenelih vej, vendar je meni tako porezana sivka propadla.

Veliko raje se ukoreninijo podtaknjenci lavandina, praktično deset od deset, Veliko več se je potrebno truditi s sivko, oziroma posaditi je treba nekaj več potaknjencev, kot jih bomo potrebovali.

Pobiranje in shranjevanje

V času največjega cvetenja, sivko in lavandin porežem. Režem cvetove z listjem vred.

Iz cvetov naredim večje šopke in jih sušim tako kot vse ostale dišavnice v senci, v zračnem prostoru. Liste sušim razsute v leseni gajbici, ravno tako v senci in na zraku. Pa le nekaj sivke tako pospravim.

Uporaba

Za domačo rabo je, poleg prijetnega odišavljenja prostorov, sivka priljubljena še zaradi ene izjemno koristne lastnosti – z njo lahko na naraven način iz doma odženemo nadležne molje.  Sivkine vrečke odišavijo prostor, razkužijo perilo, odganjajo molje, komarje, muhe in drugi mrčes.

Sivko uporabljamo tudi za okras – pogosti so šopki suhega cvetja, uporabljamo jih tudi v potpurijih. Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Najbogatejše s sivkinim oljem je cvetje, tik preden se odpre. Sivka je blago pomirjevalo proti vznemirjenosti, živčni izčrpanosti in spalnim motnjam, prav tako zdravi prebavne motnje živčnega izvora. V ljudskem zdravilstvu sivka spodbudi tek, ureja prebavo, odvaja žolč, blaži trebušne krče, odpravlja napenjanje, odganja vetrove in žene na vodo, miri in uspava, a nasprotno tudi prepreči  omedlevanje. Kot rečeno, sivka pomirja, lavandin vzpodbuja.

Jaz jo uporabljam za dišeče vrečke in šopke. Preostale cvetove pa porežem in prepustim kolegici, da jih destilira in izdeluje hidrolate, repelente, pralne praške in še kaj.

Za vrtičkarje

Lepo diši, lepo cveti. Privablja čebele, ki so vedno dobrodošle ne vrtu. Ker je rastlina sonca in svetlobe odganja bitja, ki imajo rada mrak in vlago. V glavnem je dišeč okras vsakega vrta.