Letos je mraz za mesec maj in pri nas je še prejšnji teden med dežjem padal sneg. To ni nič nenormalnega ali izrednega za tak čas. Zato, tudi če je bil februar topel, razen solate, nisem nobene povrtnine sejala prej kot običajno. Splača se počakati.
Kakšne so moje izkušnje, kaj je bilo treba narediti in kako mi je končno uspelo, vse o tem in še več v Zgodbi o radiču v knjigi o pridelavi semen. Nekateri ste jo že brali, drugi boste ponovno imeli priložnost. Nič skrbeti.
Večkrat letno, kadar le imam čas, grem na ekskurzijo v najbližjo trgovino s semeni. Gledat hodim, česa vsega ne potrebujem in vsakokrat je zelo zanimivo. Prvo splošno opažanje je, da je vedno več stojal s semenskimi paketki. Drugo, vedno več semen različni zelenjavnih sort, ki jih prej pri nas nismo poznali. Tretje, kar mi ni povšeči, vedno več je hibridov. V vsej tej ponudbi semen pogrešam poznane in preizkušene slovenske avtohtone sorte.
Kaj takega pa tudi še ne. Do paradižnikovih semen je enostavno priti. Kako je napisano v knjigi o semenih. Ni se mi pa še zgodila kaj takega kot letos. Paradižnike za seme odberem že od prvo zrelih in pustim potem še nekaj časa zoreti na suhem. Letos sem očitno preveč dolgo čakala s temi paradižniki in so začeli že gniti.
Pripravila sem nekaj preveč sadik, pa zdaj ne vem kam z njimi. Nekam jih bom že vtaknila. Pomladi bom potem celo gredico starih jagod izpulila. Te večinoma gredo v odpis.
Kapucinke so moja letošnja pridobite. Sejala sem jih zato, ker menda odganjajo sorto škodljivcev v svoji bližini. Sicer ne vem, koliko so jih odgnale. Polžev je bilo vseeno polno. So mi pa dobro uspevale – kapucinke namreč. Polži pa tudi.
Rdečo čebulo, sorte ptujska rdeča, sem letos sadila zato, ker hočem gojiti domače, slovenske sorte zelenjave. Za pridelovano semena in čebulčka sem potrebovala čebulo. Verjetno bom to čebulo spomladi tudi sadila, da pridem do semen, čeprav s pridelkom nisem prav nič zadovoljna.
To je stavek, ki se ga vse prepogosto uporablja. Pravzaprav je to stavek, ki mi dvigne vse dlake (še tiste depilirane), vsakokrat, ko ga slišim. Večinoma to ne drži in ni dobro vedno vsega gledati skozi denar.
Enkrat mi je ena gospa pokazala, kako ohrani por svež skozi celo zimo. Prenese ga v toplo gredo. Kar tako z zemljo vred. To se zdaj mogoče sliši čudno, ampak tako je. Z lopato ga izkoplje in z zemljo vred prenese v toplo gredo. Por ostane svež celo zimo, če ga prej ne porabi.
Letos sem pridelala lep čebulček in še pravi je. Že se mi je zgodilo, da sem sejala eno sorto, pridelala pa drugo. Kdo je že rekel: »Kar seješ, to žanješ.« In res, to vedno drži. Seme, ki sem ga sejala se mi je predhodno skrižalo z drugo sorto. Tega pa ni bilo videti, dokler nisem pobrala čebulčka.
