In kaj vam pravi zdrava kmečka pamet. Še vedno, kadar se je človek vmešaval v naravo, so bile posledice. V naravi so rastline in živali povezane med sabo. En poseg pomeni prekinitev ene povezave in ravnovesje se lahko poruši.
Peter Wohlleben pravi: drevesa imajo spomin, si izmenjujejo sporočila, občutijo bolečino, dobijo lahko celo sončne opekline in gube. Marsikatere vrste, na primer hrast, se sporazumevajo prek kemičnih snovi: ko neko drevo napadejo škodljivci, začne oddajati vonjave in vsa drevesa na obsežnem območju, ki prestrežejo to sporočilo, se oborožijo proti napadalcem, tako da v sebi v nekaj minutah nakopičijo posebne grenčine, s katerimi jih odženejo. Ljubeče skrbijo za svoj naraščaj in negujejo stare, betežne sosede. Drevesa imajo občutke, čustva in spomin.
Pod besedo pleveli razumemo rastline, ki rastejo samoniklo na vrtu ali njivi med rastlinami, ki jih gojimo. V botaniki ne poznamo izraza plevel.
Našla sem nekaj receptov za uporabo plodov aronije. Nekaj uporabnih zame moram prepisati, če ne bom pozabila vse skupaj. Mogoče pride še komu prav.
Danes sem pobrala semena. Nabrala sem približno za en zabojček ognjičevih semen in za eno škatlo semen smrdljivk. Ne, poln zabojček, toliko da je dno pokrito na 2 centimetra debelo s semeni.
Vsakem kar takoj in že vnaprej povem, da se mi z kakšnimi pripravki, dodatki ali posebno nego rastlin ne da ukvarjati. Ne samo, da se mi ne da, tudi časa nimam za to. Veliko tega je Miša vedela povedati, nič si nisem zapisal in vse je šlo skozi eno uho noter, skozi drugo ven. Pri meni je tako, če rase, rase in če ne, potem drugič sadim drugam ali pa ne sadim.
Letos je mraz za mesec maj in pri nas je še prejšnji teden med dežjem padal sneg. To ni nič nenormalnega ali izrednega za tak čas. Zato, tudi če je bil februar topel, razen solate, nisem nobene povrtnine sejala prej kot običajno. Splača se počakati.
Kakšne so moje izkušnje, kaj je bilo treba narediti in kako mi je končno uspelo, vse o tem in še več v Zgodbi o radiču v knjigi o pridelavi semen. Nekateri ste jo že brali, drugi boste ponovno imeli priložnost. Nič skrbeti.
Večkrat letno, kadar le imam čas, grem na ekskurzijo v najbližjo trgovino s semeni. Gledat hodim, česa vsega ne potrebujem in vsakokrat je zelo zanimivo. Prvo splošno opažanje je, da je vedno več stojal s semenskimi paketki. Drugo, vedno več semen različni zelenjavnih sort, ki jih prej pri nas nismo poznali. Tretje, kar mi ni povšeči, vedno več je hibridov. V vsej tej ponudbi semen pogrešam poznane in preizkušene slovenske avtohtone sorte.
Kaj takega pa tudi še ne. Do paradižnikovih semen je enostavno priti. Kako je napisano v knjigi o semenih. Ni se mi pa še zgodila kaj takega kot letos. Paradižnike za seme odberem že od prvo zrelih in pustim potem še nekaj časa zoreti na suhem. Letos sem očitno preveč dolgo čakala s temi paradižniki in so začeli že gniti.
