Rastlina je sveta od korenine do cveta
Tisočletja so se naši predniki učili v naravi in o naravi. V knjig je predstavljena izredno bogata dediščina naših prednikov.
Tisočletja so se naši predniki učili v naravi in o naravi. V knjig je predstavljena izredno bogata dediščina naših prednikov.
Avtor pravi: »Sledite denarju«.
V knjigi Podnebne prevare beremo, da je znanost pri postavljanju teorijo o tem, da se ozračje ogreva zaradi izpustov CO2 uporabila modele izračuna na napačnih fizikalnih predpostavkah. V knjigi Zelene laži pa, da to ni edini primer, ko je znanost povsem diskreditirala postavljeno teorijo, a jo poklicni okoljevarstveniki in mediji še vedno vztrajno ponavljajo.
Tako so nam slednji že nakopali vrsto stroškov, zakonskih obveznosti in omejitev, ki nič ne prispevajo k izboljšanju okolja ali človeškega življenja. Primer so številne akcije Greenpeacea, WWF in še mnogih organizacij, ki nas strašijo z ozonsko luknjo, gensko spremenjenimi rastlinami, pred uporabo škropiva DDT, svinca, azbesta in živega srebra. Mediji in politiki v veliki večini podpirajo ta opozorila in to kljub temu, da so jih znanstvene raziskave odločno ovrgle.
Časopisni naslov: Do leta 2012 bi lahko 4,5 milijarde ljudi umrlo zaradi globalnega ogrevanja, je le eden od primerov medijskega zavajanja.
Indice o z denarjem podprtih interesnih povezavah med politiko, gospodarstvom in poklicnimi okoljevarstveniki lahko brez težav najdemo tudi pri nas.
V glavnem zanimivo branje, naj je res ali pač ne. Poznamo slovenski pregovor: »Vsaka zgodba ima dve plati.« Že zato je vredno knjigo prebrati.
Avtor postavi hipotezo da živa bitja, predvsem so to mikroorganizmi, uravnavajo stanje podnebja na planetu, da ta ustreza pogojem, ki so ugodni za življenje. Živi organizmi naj bi bili s pomočjo mehanizmov, ki so jim na voljo, udeleženi pri uravnavanju klime na planetu. V knjigi potem beremo o teh mehanizmih in o kemijskih reakcijah, ki nastajajo v biosferi.
V zgodovini do sedaj beležimo 5 obsežnih izumrtij živih bitij na planetu Zemlja, ko je izginila večina takrat živečih živalskih in rastlinskih vrst . Avtorica se v knjigi sprašuje ali smo v obdobju antropocena, kot se poimenuje obdobje človeka, priča 6-emu izumiranju živih bitij.
Prav osvežujoče je v poletni vročini brati, da naj bi se podnebje celo ohlajalo, ne segrevalo. V knjigi beremo, da so opažene “podnebne spremembe” posledica naravnih dejavnikov, in ne delovanja človeka. Da se podnebje v nasprotju z napovedmi Medvladne komisije za podnebne spremembe (IPCC) ohlaja, in da je zemlja, pa celo tudi že človeška civilizacija v preteklosti doživela mnogo toplejša obdobja, še pred množičnim izkoriščanjem fosilnih goriv.
In kaj vam pravi zdrava kmečka pamet. Še vedno, kadar se je človek vmešaval v naravo, so bile posledice. V naravi so rastline in živali povezane med sabo. En poseg pomeni prekinitev ene povezave in ravnovesje se lahko poruši.
Peter Wohlleben pravi: drevesa imajo spomin, si izmenjujejo sporočila, občutijo bolečino, dobijo lahko celo sončne opekline in gube. Marsikatere vrste, na primer hrast, se sporazumevajo prek kemičnih snovi: ko neko drevo napadejo škodljivci, začne oddajati vonjave in vsa drevesa na obsežnem območju, ki prestrežejo to sporočilo, se oborožijo proti napadalcem, tako da v sebi v nekaj minutah nakopičijo posebne grenčine, s katerimi jih odženejo. Ljubeče skrbijo za svoj naraščaj in negujejo stare, betežne sosede. Drevesa imajo občutke, čustva in spomin.
Pod besedo pleveli razumemo rastline, ki rastejo samoniklo na vrtu ali njivi med rastlinami, ki jih gojimo. V botaniki ne poznamo izraza plevel.
Našla sem nekaj receptov za uporabo plodov aronije. Nekaj uporabnih zame moram prepisati, če ne bom pozabila vse skupaj. Mogoče pride še komu prav.
Danes sem pobrala semena. Nabrala sem približno za en zabojček ognjičevih semen in za eno škatlo semen smrdljivk. Ne, poln zabojček, toliko da je dno pokrito na 2 centimetra debelo s semeni.