Prvič sem ga srečala pri sosedih. Imeli so ga posajenega v cvetlični gredi za okras. Saj nisem vedela, da jo to drobnjak, za rožo se mi je zdelo nenavadno. Ker me je zanimalo kaj je to sem jih vprašala. Malo so se čudili, da ne vem, ampak povedali so mi potem vseeno. To je bilo že davno, spomnim pa se že vedno. Zdaj sosedi drobnjaka nimajo več, ga imam pa jaz v zeliščnem vrtu in po novem tudi v cvetlični gredi.
Tole sem danes 6.januarja potegnila iz snega. Ne, nisem imela več bučk na polju. Vse sem jih pobrala, samo odložila sem jih kar za prvi vogal, pa mi jih je letos že drugič zasnežilo. Januar je pravi čas za splavilo domačih semen bučk in buč. Mislim, da se na fotografiji dobro vidi, kaj so zrela…
Ime izvira iz grške besede, ki v prevodu pomeni čebela. Je priljubljena paša za čebele, kar se da opaziti pri cvetenju. Samo malo premalo jo imam, da bi čebele lahko kaj več nabrale. Malisa je bila ena izmed prvih rastlin v mojem zeliščnem vrtu, takoj za meto. Takrat sem vedela samo, da se iz melise da narediti dober sirup. Meliso o kateri pišem, poznamo pod imenom citronska melisa. Poleg te so na voljo še druge sorte primerne za pridelovanje in okrasno rabo.
Želim vam, da si skrojite svoje leto.
Poprova meta je ta, ki je pri meni doma. Ampak to vem šele kratek čas, kot tudi to, da je veliko vrst met. Od drugih vrst poznam še mačjo meto, ki raste prosto in sem ter tja pustim kakšen šopek da zraste in cveti. Poleg lepega cveta ima tudi prijeten vonj. Njen vonj je tisti, ki je prepoznaven. Tudi posušena ohrani vso bogastvo tega vonja.
Iz buč špagetaric dejansko lahko naredite špagete. Da ne boste razočarani, niso to testeninski špageti, temveč bučni špageti, pa spet nimajo tipičnega okusa po bučah. No, vredno je poskusiti.
Kot otroci jo nismo marali. Kadar si najmanj pričakoval te je spekla, ko smo skakali po travnikih in stikali naokoli. Velika kopriva je danes ta, ki jo potrebujem in iščem naokoli. Ali se samo meni dozdeva ali jo je res manj kot pred leti. Kopriv je več vrst, samo ena je prava. Kljub vsemu kar pišejo, mislim, da se prave koprive ne da zamenjati z mrtvo tudi brez dotikanja. Če jo ne ločiš drugače, jo pač primi in se prepričaj katera peče in katera ne. Jaz sem se že prevečkrat spekla, da ne bi vedela katera je katera.
Najprej so bila moj hobi domača semena, potem sem ta hobi razširila še na zelišča. Začelo se je s podobnim razlogom kot pri semenih. Imela sem čas, pa ne veliko denarja. Tema dvema razlogoma pa je botrovala še jeza. Uf, pa kako sem bila jezna, ko so mi jeleni, natančneje njihove boljše polovice košute pojedle vso jesensko zelenjavo z vrta in praktično izpred nosu. Še lovce bi takrat streljala ali pa psa kupila.
Semena so namreč dobra šele ko so popolnoma zrela in zorijo še v plodovih. Ko plodovi skoraj začnejo gniti, takrat so semena dobra. Semena morajo biti dovolj »debela«. Mora se čutiti, da je v ovojnici seme.
